Danes o davčnih olajšavah za delavce migrante, ukinitvi davčnih blagajn in financiranju zasebnega šolstva

V institutu samoprijave se upoštevajo posebne dohodninske olajšave

Leta 2013 je Upravno sodišče izdalo sodbo, v kateri je zapisalo, da se v primeru uporabe instituta samoprijave posebne dohodninske olajšave ne upoštevajo za vzdrževane družinske člane, za stroške prevoza in prehrane ter posebna olajšava za delavce migrante. Omenjenega instituta se poslužujejo predvsem delavci migranti v Avstriji, kjer je dohodnina nižja kot v Sloveniji. Zaradi sodbe Upravnega sodišča so se delavci migranti tako znašli v položaju, ko so s strani Finančne uprave RS prejeli položnice v višini več deset tisoč evrov.

Poslanci SDS Marijan Pojbič, Franc Breznik , Andrej Čuš in Suzana Lep Šimenko zato predlagajo avtentično razlago 63. člena zakona o davčnem postopku, ki po njihovem mnenju sledi sodbi, ki jo je izdalo Upravno sodišče. Poslanci SDS so namreč prepričani, da je bila ob sprejemu instituta samoprijave zakona o davčnem postopku iz leta 2006 volja zakonodajalca, da se tudi v tem primeru upoštevajo posebne dohodninske olajšave. V prid temu govori tudi dejstvo, da zakonodajalec ni določil, da se te olajšave v primeru uporabe samoprijave ne bi upoštevale, pač pa je zakonodajalec določil zgolj, da se obračunajo obresti na davčno osnovo, določeno na podlagi samoprijavi. Ker ima avtentična razlaga veljavo za nazaj, bo omiljeno plačilo zelo visokih davčnih doplačil zavezancev, ki uporabljajo institut samoprijave.

Davčne blagajne naj se ukinejo

Danes je jasno vidno, da je uvedba davčnih blagajn dosegla ravno nasprotni učinek, kot so ob sprejemanju zakona zatrjevali vlada Mira Cerarja in koalicija strank Modernega centra, Demokratične stranke upokojencev Slovenije in Socialnih demokratov. Namesto zmanjšanja obsega sive ekonomije in davčnih utaj ter goljufij se je vse našteto zaradi uvedbe davčnih blagajn še povečalo. Dejstvo je, da je edini učinkovit boj proti sivi ekonomiji in delu na črno zmanjšanje nesorazmerno visokih davčnih bremen in birokratskega nasilja, ki velja v Sloveniji. Uvedba davčnih blagajn pa ni prizadela le podjetnikov, temveč so se izredno visoki finančni stroški uvedbe in birokratsko nasilje, ki ga prinašajo davčne blagajne, prizadeli tudi kmete ter dobršen del civilne družbe, predvsem društva – gasilska, športna, humanitarna, kulturna …

V poslanski skupini SDS smo zaradi vsega naštetega pripravili novelo zakona, katere glavni cilj je ukinitev davčnih blagajn. Drugi cilj novele zakona pa je povrniti vse stroške, ki so jih imeli zavezanci v zvezi z davčnimi blagajnami oziroma z obveznim vstopom v sistem obveznega potrjevanja računov. Pri tem z novelo zakona predlagamo povračilo stroškov, ki bi se priznalo za nakup davčne blagajne, za njeno vzdrževanje, ureditev dostopa do interneta. Z zakonom v poslanski skupini SDS sledimo načelu sodobnega davčnega sistema, ki temelji na učinkovitosti in administrativni enostavnosti. Davčne blagajne so se izkazale za škodljive, saj zavezancem povzročajo visoke finančne stroške in nesorazmerne administrativne obremenitve.

Z novelo zakona predlagamo nediskriminatorno financiranje zasebnih šol

Ustavno sodišče je konec leta 2014 v odločbi jasno zapisalo, da zahteva razveljavitev protiustavnosti z diskriminatornim financiranjem zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javnoveljavne programe za šoloobvezne otroke. V poslanski skupini SDS tako ponovno opozarjamo, da se Slovenija nahaja v neustavnem stanju, ki pa ga vladna koalicija več kot očitno ne želi popraviti. Zato smo v parlamentarno proceduro ponovno vložili novelo zakona, s katero odpravljamo diskriminatorni položaj staršev in otrok, ki obiskujejo zasebne šole. Po predlagani noveli zakona bi se zasebni osnovni šoli, ki izvaja programe iz prvega odstavka 86. člena, za izvedbo programa zagotovilo 100 % sredstva, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje programa javne šole. Ob tem poudarjamo, da zasebnim osnovnim šolam ne pripadajo sredstva za naložbe, investicijsko vzdrževanje in opremo. Prav tako bi se zasebni glasbeni šoli,  gimnaziji in poklicni, strokovni ter tehniški srednji šoli, ki izvajajo programe iz prvega odstavka 86. člena, za izvedbo programa zagotovilo 85 % sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje programa javne šole. Zasebnim šolam ob tem ne pripadajo sredstva za naložbe, investicijsko vzdrževanje in opremo. Poslanke in poslanci SDS še predlagamo, da bi se financiranje po noveli zakona pričelo 1. septembra 2016 z začetkom šolskega leta.

Razprave poslank in poslancev si bo mogoče ogledati v neposrednem prenosu na TV Slovenija 3.