Danes na seji odbora za pravosodje o bančni kriminaliteti

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je skupaj s poslanci poslanske skupine Nepovezanih poslancev v preteklem tednu vložila zahtevo za sklic izredne seje, na kateri bi spregovorili o predlogu priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi s postopki odkrivanja in preiskovanja sumov kaznivih dejanj, vezanih na bančno kriminaliteto. Danes na to temo poteka seja odbora za pravosodje, ki jo lahko v živo spremljate na TV Slovenija 3.

Predlagatelji ob tem izpostavljajo, da so državljani in državljanke Republike Slovenije na podlagi rezultata stresnih testov, ki so bili objavljeni decembra 2013, za reševanje oziroma stabilizacijo državnih bank namenili več kot pet milijard evrov. To pomeni, da je vsak državljan za reševanje državnih bank namenil okoli 2.500 evrov. Za slabe kredite, ki po svojem bistvu v večini primerov predstavljajo kazniva dejanja bančne kriminalitete, so večinoma odgovorna vodstva bank, ki so takšne kredite odobravala, in člani nadzornih svetov, ki so delovanje bank nadzorovali.

Poslanke in poslanci ob tem opozarjajo, da sta se v podobni situaciji kot Slovenija znašli tudi Islandija in Irska, vendar so v teh dveh državah postopki pred sodišči danes več ali manj zaključeni. Glavna preiskovalka bančne luknje na Islandiji je pred časom povedala, da je bilo njihovo delo težaško, a so odgovornim za bančno luknjo uspeli odvzeti večino nezakonito pridobljenega premoženja, jih pripeljali pred sodišča, kjer so odgovarjali za svoja dejanja. Podobno se je dogajalo tudi na Irskem, kjer so v dobrih treh letih in nekaj mesecih pravnomočno obsodili okoli 80 odstotkov vseh tistih, ki so bančno luknjo povzročili.

Stanje na področju odkrivanja bančne kriminalitete je v Sloveniji precej drugačno. Kriminalistična policija je do konca januarja 2016 evidentirala oziroma zaznala 228 sumov bančnih kaznivih dejanj. Skupna ocenjena škoda zaznanih kaznivih dejanj je znašala 779 milijonov evrov. Doslej je bilo na ravni policije zaključenih 138 sumov kaznivih dejanj, za 96 so podali kazenske ovadbe zaradi utemeljenega suma storitve različnih kaznivih dejanj, za 42 primerov pa so podali poročila, ker nismo ugotovili podlage za kazensko ovadbo. Do sedaj niti na prvi stopnji ni bil obsojen še nihče.

Zaskrbljujoče pa so tudi izjave direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada Darka Majheniča, ki je dejal, da bo »šele sodna praksa dejansko pokazala, ali gre pri slabi bančni praksi v resnici tudi za kazniva dejanja« ter izjava vodje Specializiranega državnega tožilstva mag. Harija Furlana, ki je opozoril, da »enostavno ni objektivnih pogojev, da bi se preiskave, bančne ali pa gospodarske, končale v šestih mesecih kot to določa Zakon o kazenskem postopku,« in da »zoper ta rok šestih mesecev, če preiskava ni končana, tožilstvo nima nobenega pravnega sredstva.«

Tako stanje jasno narekuje potrebo po ukrepanju Vlade Republike Slovenije.

Predlagatelji smo zato pripravili predlog priporočila, s katerim želimo pospešiti odkrivanje in preiskovanje bančne kriminalitete, vezane na bančno luknjo in predlagamo, da Državni zbor sprejme naslednji predlog priporočila:

 1. Državni zbor Republike Slovenije se je seznanil s stanjem na področju odkrivanja in pregona kaznivih dejanj bančne kriminalitete, vezanega na bančno luknjo.

2. Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da pripravi analizo stanja na področju preiskovanja kaznivih dejanj bančne kriminalitete, vezane na bančno luknjo.

3. Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da na osnovi ugotovitev analize iz 2. točke tega priporočila, pripravi načrt učinkovitih ukrepov, ki bodo pospešili odkrivanje in preiskovanje bančne kriminalitete, vezane na bančno luknjo.

4. Državni zbor Republike Slovenije pričakuje, da bo Vlada Republike Slovenije z analizo in načrtom ukrepov iz 2. in 3. točke tega priporočila poročala Državnemu zboru Republike Slovenije najkasneje do 30. 9. 2016.