Danes na seji odbora za finance tudi o predlogih zakonov s področja bančnega sistema

Danes ob 14. uri bo potekala 25. redna seja Odbora za finance in monetarno politiko, kjer bodo poslanke in poslanci spregovorili o predlogu Zakona o trošarinah, o spremembah in dopolnitvah Zakona o plačilnih storitvah in sistemih, o noveli Zakona o bančništvu ter o predlogu Zakona reševanja o prisilnem prenehanju bank.

Sprva bodo poslanke in poslanci spregovorili o trošarinah. Tipični trošarinski izdelki so danes alkohol, tobačni izdelki, zemeljski plin, premog, električno gorivo. Slabost trošarin, ki jo je bilo mogoče zaslediti že v zgodovini, so visoki stroški organiziranja in izvajanja njihovega pobiranja. Predlagatelj tako navaja, da so cilji predloga zakona posodobitev ter vsebinska prenova in uskladitev določb z evropskimi direktivami, odprava administrativnih ovir, odprava nejasnosti, ki so se pokazale pri izvajanju predpisa v praksi. V SDS poudarjamo pomen preudarne trošarinske politike, predvsem bi morale biti cene naftnih derivatov cenejše kot v naših sosednjih državah.

Na drugi točki seje se bo razpravljalo o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o plačilnih storitvah in sistemih, ki ureja tri področja, in sicer določa pravila glede primerljivosti nadomestil,  povezanih s plačilnimi računi, pravila glede zamenjave plačilnih računov in pravila glede dostopa do osnovnih plačilnih računov. S predlogom zakona se v slovenski pravni red prenaša Direktiva EU.

Ob naslednji točki bodo članice in člani Odbora za finance in monetarno politiko razpravljali o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu, ki ga predlaga Nova Slovenija.  Naj spomnimo, da v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke vseskozi opozarjamo na sporna dogajanja in poslovanje v bančnem sistemu ter se trudili, da bi se ta dogajanja ugotovilo ter sankcioniralo nepravilnosti. Za stotine milijonov in celo milijarde evrov posojil, ki so poniknila v nezavarovanih kreditih državnih bank, ni bil procesiran, kaj šele obsojen, še noben posameznik. Davkoplačevalke in davkoplačevalci pa smo morali bančno luknjo sanirati s petimi milijardami evrov. Predlagatelji navajajo, da predlagane spremembe Zakona o bančništvu temeljijo na izboljšanju ureditev pogojev za imenovanje članov nadzornega sveta v bančnih institucijah. Zakon predlaga, da bi se uvedlo nov kriterij dopustnosti imenovanja v nadzorni svet bank, po katerem bodo lahko na ta položaj imenovani le kandidati, ki so v preteklosti glede na kazalnik deleža t.i. slabih posojil, izkazali svojo nadpovprečno uspešnost.

Dobrodošel je trud v smeri, da se poišče merila in kriterije za imenovanje članov nadzornih svetov. Naj spomnimo samo na nedavni fiasko s člani nadzornega sveta v NLB Jankom Gedrihom, Antonom Macuhom in Antonom Ribnikarjem, pri čemer je šlo za bankirje, ki so v bančnem sistemu delovali že dolgo. Čeprav to ni bilo uradno potrjeno, naj bi njihovemu zgodnjemu odstopu s funkcij botrovalo dejstvo, da  zaradi neustreznih referenc ali ravnanja v preteklosti niso mogli računati na pozitivno odločbo s strani ECB. 

Naj ob tem še dodamo, da je glede spornih bančnih posojil prav SDS že dvakrat predlagali ustanovitev preiskovalne komisije o zlorabah v slovenskem bančnem sistemu. Komisija, ki jo v tem mandatu vodi mag. Anže Logar, je doslej preučila že več kot 30.000 dokumentov iz Factor banke in Probanke, zaslišala je že več kot 20 prič, nedavno pa je dobila tudi sodno bitko s preiskovalno sodnico Dešo Cener, ki je več kot 7 mesecev blokirala delo komisije in ji ni želela odobriti zasega  bančne dokumentacije s strani državnih bank v Ljubljani.

Danes pa bo razprava potekala tudi o predlogu Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank, ki se sprejema po nujnem postopku, in ki ga predlaga vlada Mira Cerarja. Predlagatelj navaja, da se bo s sprejemom tega zakona v Republiko Slovenijo preneslo EU direktive, ki predstavljajo pravni okvir za vzpostavitev bančne unije. Cilj predloga zakona je po navedbah predlagatelja zagotoviti, da se propadanje bank upravlja urejeno in brez uporabe javnih sredstev ter da se s tem prepreči širjenje negativnega vpliva na druge institucije. Prav tako naj bi se pristojnim organom zagotovilo učinkovite instrumente in pooblastila za vnaprejšnjo obravnavo bančne krize, zaščito finančne slabosti in zmanjšanje izpostavljenost davkoplačevalskim izgubam.

V poslanski skupini menimo, da predlog zakona potrebuje kar nekaj izboljšav. Zakon določa, da ko Banka Slovenije v zvezi s subjektom reševanja (finančna institucija) ugotovi, da subjekt propada ali bo verjetno propadel, in niso podane okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da bodo razlogi za propad v ustreznem roku verjetno odpravljeni, to ugotovitev nemudoma sporoči organom, navedenim v tretjem odstavku 81. člena Direktive 2014/59/EU. Ne glede na to, da med temi organi ni naveden parlament, menimo, da ne bi bilo v nasprotju z namenom in smislom te direktive, če se med te organe vključi tudi državni zbor, saj ravno državni zbor praviloma odloča o zagotavljanju finančnih sredstev za subjekt reševanja in je pomembno, da je o tem obveščen še predno pride do samega propada subjekta reševanja.

V poslanski skupini prav tako menimo, da se morajo državni ukrepi, ki v skladu s predpisi omogočajo izredno javnofinančno pomoč za zagotavljanje stabilnosti finančnega sistema, ki se dodeli subjektom v okviru ukrepov za reševanje ali neposrednih ukrepov, zato da se prepreči propad subjekta reševanja, izvesti ob tesnem sodelovanju pristojnega ministrstva ali vlade, Banke Slovenije in Državnega zbora.

Menimo tudi, da ni primerno, da bi Banka Slovenije, ki izvaja ukrepe za reševanje, imenovala cenilca, ki bi izdelal oceno ali so bili pri uporabi ukrepov reševanja delničarji in upniki subjekta reševanja obravnavani slabše, kot bi bili, če bi bil zoper subjekt reševanja začet običajen insolvenčni postopek, kar predlaga zakon. Zato predlagamo, da imenovanje neodvisnega cenilca opravi drug organ, in sicer Računsko sodišče. 

Poslanke in poslanci SDS prav tako predlagajo višje globe, kot so določene sedaj v predlogu zakona, in sicer za odgovorne osebe v organih upravljanja in nadzora v bankah. Globe, ki so predlagane sedaj, so v nesorazmerju z globami na ostalih področjih (prevoznice za prevoz gozdarskih proizvodov, vrednotnice za delo, davčne blagajne…). Tako je na primer lahko z globo od 3.000 do 25.000 eurov kaznovana za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ne vodi oziroma pomanjkljivo vodi evidenco gostov, po tem predlogu zakona pa bi bil enako oglobljen nevestni bankir.