Zakaj vlada Mira Cerarja z denarjem slovenskih davkoplačevalcev financira delovna mesta na Hrvaškem?
Predsednik Komisije za nadzor javnih financ mag. Andrej Šircelj je na zahtevo poslanske skupine SDS sklical nujno sejo, na kateri bodo od vlade Mira Cerarja zahtevali obrazložitev razlogov in smiselnosti financiranja delovnih mest na Hrvaškem v primeru družbe Cimos.
V poslanski skupini SDS opozarjamo na nekaj letno poslovanje družbe Cimos, ki je privedlo do prisilne poravnave te družbe. Zadolženost družbe se je v letih gospodarske krize (od leta 2009) praktično podvojila. Leta 2014, eno leto pred prisilno poravnavo, so dolgovi družbe Cimos znašali okoli 500 milijonov evrov, družba je imela 367 milijonov evrov prihodkov, ustvarila pa je okoli 30 milijonov izgube. Družba Cimos je z izgubo poslovala tudi v letih 2012 in 2013, medtem, ko je predhodnih letih poslovala praktično s »pozitivno ničlo«. Družba Cimos je v letu 2015 ustvarila 326,9 milijona evrov konsolidiranih čistih prihodkov od prodaje ter 334,5 milijona evrov konsolidiranih poslovnih prihodkov. Na zadnji dan leta 2015 je imela družba Cimos 41,9 milijona evrov kapitala in okoli 270,3 milijona evrov dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti.
Družba Cimos je v letih med 2013 in 2015 dobila tudi 126 milijonov evrov državnih pomoči za reševanje ter prestrukturiranje. Kljub izvedeni prisilni poravnavi in državnim pomočem je družba Cimos že v letu 2016 poslovala z izgubo, kar pomeni, da družba Cimos tudi po prisilni poravnavi in prejetih državnih pomočeh ni bila sposobna poslovati z dobičkom. Kupci zato niso verjeli v obstoj družbe in so odpovedovali naročila, še posebej zato, ker je narava posla v tej branži taka, da zahteva dolgoročno sodelovanje.
Država kot največji lastnik družbe oziroma v njenem imenu DUTB se je zato odločila to družbo prodati. Pridobitev novega lastnika, ki bi bil sposoben družbo finančno okrepiti in ji zagotoviti kupce, je bilo še edino upanje, da se zagotovi obstoj in delovna mesta družbe Cimos. Novega lastnika se je tudi našlo in sredi oktobra lanskega leta je bila podpisana kupoprodajna pogodba z italijanskim skladom Palladio Finanziaria. Gre za holding s sedežem v Vicenzi, ki svoje naložbe upravlja prek petih zasebnih naložbenih skladov in enega odprtega sklada. Kupnina za 91 odstotni delež družbe Cimos je znašala 100.000 evrov, sklad Palladio Finanziaria pa je prevzel 110 milijonov evrov dolga družbe Cimos. Pri zmanjšanju dolga družbe Cimos so sodelovale tudi banke, ki so del dolga zopet odpisale. Ko je kazalo, da je družba Cimos prodana, se je zapletlo.
Hrvaška »slaba banka« DAB toži družbo Cimos zaradi domnevne terjatve iz leta 1999 s strani Riječke banke, nad katero je končan stečajni postopek in več ne deluje. Šlo naj bi za glavnico 20 milijonov evrov plus obresti, skupaj okoli 45 milijonov evrov. Ta terjatev naj bi leta 2004, ker nihče ni zahteval izpolnitve pogodbe, propadla. Vendar je nato DAB kontaktiral Cimos, ki ga je takrat vodil Franc Krašovec, in družba Cimos naj bi v korespondenci terjatev spet pripoznala. Italijanski sklad Palladio Finanziaria naj bi DAB poslal več predlogov za poravnavo, ki pa jih je DAB zavrnila, zato se je nameraval umakniti iz nakupa. V zadevo se je nato vključil gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki naj bi DUTB naročil, da ponudi poravnavo v višini 5 milijonov evrov plus »eksternalije«, med katerimi naj bi bil tudi socialni program za Hrvaško, to je ohranitev delovnih mest družbe Cimos na Hrvaškem. Ker DAB tudi te ponudbe ni sprejel, naj bi minister Zdravko Počivalšek preko DUTB ponudil novo, višjo ponudbo. Kakšna naj bi bila ta ponudba ni znano.
Poslanski skupini SDS se ob vsem tem dogajanju postavljata dve vprašanji. Prvo je, zakaj slovenska vlada s slovenskimi davkoplačevalskimi sredstvi financira socialne programe oziroma delovna mesta na Hrvaškem. Drugo vprašanje, ki se postavlja, pa je politični vpliv posameznih ministrov na delovanje in odločitve DUTB, ki bi morala delovati samostojno in neodvisno.
Glede na vse navedeno poslanke in poslanci SDS predlagajo, da se po opravljeni razpravi na Komisiji za nadzor javnih financ sprejme naslednji sklep:
Komisija za nadzor javnih financ pričakuje, da ji Vlada RS v roku 15 dni od dneva sprejetja tega sklepa poda pisno obrazložitev, zakaj financira socialne programe oziroma delovna mesta na Hrvaškem, kakšna je vsebina predloga poravnave DAB in kakšen je vpliv posameznih ministrov, predvsem ministra, pristojnega za gospodarski razvoj in tehnologijo, na neodvisnost poslovanja in odločitve DUTB.
Vabljeni k spremljanju neposrednega prenosa na Nova24TV od 13. ure dalje.
