Danes na seji komisije za nadzor javnih financ o davčnih oazah

Ko je v začetku letošnjega aprila izbruhnila afera Panamski dokumenti, je državljane Evropske unije zagotovo močno pretresel podatek, da se zaradi davčnih goljufij in izogibanja plačevanja davkov vsako leto v Evropski uniji izgubi približno bilijon evrov. Za lažje predstavljanje, takšna davčna vrzel vsakega prebivalca Evropske unije letno stane okoli 2.000 evrov. Povprečna višina izgubljenih davkov v Evropski uniji tako presega skupni znesek, ki ga države članice namenijo zdravstvenemu varstvu, in znaša več kot štirikrat toliko, kot v Evropski uniji porabimo finančnih sredstev za izobraževanje. Davčne goljufije in izogibanje plačilu davka predstavljajo resen in večplasten problem, ki zahteva usklajen pristop na nacionalni, evropski in svetovni ravni. Prizadevanja bi zato morali usmeriti v oblikovanje povezovalne, konkretne in skupne evropske davčne evropske politike, ki jo bodo sprejele in izvajale vse države članice.

Pri razpravah o davčnih okoljih in davčnih oazah je zanimivo pregledati podatke, ki jih je pripravila Organizacija za davčno pravičnost, ki je sestavila tabelo oziroma indeks finančne tajnosti, ki govori o tem, kako »prijazno« davčno okolje nudijo posamezne države. Pri oceni je omenjena organizacija upoštevala višino davkov, zakonodajo s področja davčne tajnosti, korporativne transparentnosti ter zainteresiranost za pripravo javnih registrov o beneficiranih lastnikih. Kot zanimivost, Panama se na tej lestvici uvršča na štirinajsto mesto, pred njo se je uvrstila Velika Britanija. Na prvem mestu na lestvici je Švica, na tretjem Luksemburg, na petem Združene države Amerike, na devetem pa Nemčija. Sosednja Avstrija je, denimo, na sedemnajstem mestu.

Evropska komisija je januarja letos sprejela predlog direktive o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga. Direktiva sicer ne določa ravnanja glede meddržavnih sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki so bili spisani na podlagi modela OECD in ki jih je na svetu več kot 3000. Ti sporazumi po mnenju predsednika Komisije za nadzor javnih financ mag. Andreja Širclja predvsem predstavljajo oviro za sklenitev učinkovitega krovnega meddržavnega sporazuma za zmanjšanje davčne vrzeli, v interesu pa so predvsem vplivnejših članic OECD, tudi tistih, ki se nahajajo visoko na lestvici držav s »prijaznim« davčnim okoljem (lestvica Organizacije za davčno pravičnost).

Po podatkih Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja so slovenska podjetja v Panamo letos nakazala 685.939 evrov, ki bi jih morala prijaviti Finančni upravi. Slovenija naj bi sicer v okviru svoje nacionalne zakonodaje sprejemala ukrepe za zmanjšanje davčne vrzeli, Finančna uprava RS ob tem tudi poroča o dodatno odmerjenem davku s t. i. kritičnih področij, vendar pa pri tem pa manjkajo podatki, s kakšnimi sredstvi in kako učinkoviti so bili ti rezultati, to je dodatno odmerjen davek, doseženi, zaradi česar je uspešnost in učinkovitost slovenskih ukrepov za zmanjšanje davčne vrzeli težko oceniti.

Na pobudo predsednika komisije mag. Širclja bodo člani in članice o navedeni problematiki spregovorili jutri na seji komisije, ki se bo pričela ob 9. uri z neposrednim prenosom na TV Slovenija 3.