Danes na seji Komisije za nadzor javnih financ med drugim o DUTB in izbrisu lastnikov podrejenih obveznic NLB

Članice in člani Komisije za nadzor javnih financ, ki jo vodi mag. Andrej Šircelj, bodo danes zasedali na treh nujnih sejah.

Na prvi seji bodo obravnavali točko “Kreativno tolmačenje veljavne zakonodaje s strani upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank.” V začetku meseca oktobra so v javnost prišli posnetki sej upravnega odbora DUTB, iz katerih je razvidno, da je vodstvo DUTB razpravljalo o tem, kako zaobiti zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družb v večinski lasti RS in zakon o samoupravnih lokalnih skupnostih z namenom povečanja prihodkov. Odziv vlade na afero je bil več kot presenetljiv, saj je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek dejal, da bodo razmislili o spremembi obstoječih zakonov oziroma t. i. Lahovnikovega zakona, hkrati pa se ni opredelil do ravnanj vodstva DUTB. Kot je znano, je predsednik upravnega odbora DUTB Marko Simoneti kasneje vendarle odstopil.

Če se na eni strani pojavljajo vprašanja o tem, kako sporno je bilo ravnanje vodstva DUTB, pa se na drugi strani odpira še več vprašanj, vezanih na odziv aktualne vlade. In sicer, zakaj se Miro Cerar vse do danes še ni javno opredelil do ravnanj vodstva DUTB in kako se ravnanje vodstva skladajo z večkrat poudarjenim korporativnim upravljanjem ter z visokimi moralnimi in etičnimi, predvsem pa profesionalnimi standardi, ki naj bi veljali za vodstva državnih podjetij in na katera je aktualna vlada prisegala že v času pred volitvami. O tem bodo razpravljali na seji Komisije za nadzor javnih financ.

Nato bodo poslanke in poslanci nadaljevali junija prekinjeno sejo in razpravljali o uresničevanju upravljavske funkcije SDH na primeru Luke Koper in Palome.

Na zadnji seji, ki je predvidena za danes, pa bodo člani in članice komisije spregovorili o nedavni odločbi Ustavnega sodišča glede izbrisa lastnikov podrejenih obveznic NLB v času druge sanacije slovenskih bank. Ustavno sodišče je odločilo, da sam odpis podrejenega dolga in hibridnih instrumentov ni bil v neskladju z ustavo, je pa v neskladju z ustavo 350. člen zakona o bankah, saj lastniki podrejenih obveznic v času izbrisa niso imeli zagotovljenega ustreznega sodnega varstva.

Ustavno sodišče je v zvezi s tem zapisalo zelo jasno stališče. Vlada kot predlagatelj in tisti, ki so potem na seji državnega zbora to rešitev potrdili, niso ustrezno utemeljili, zakaj so se odločili za drugačno sodno varstvo kot bi bilo v vseh drugih postopkih.

Po mnenju poslanca SDS dr. Anžeta Logarja se po omenjeni odločitvi ustavnega sodišča zato sedaj zopet odpirajo vse dileme, ki so bile povezane z reševanjem bančne luknje, tako dimenzije izračuna bančne luknje kot tudi tistih, kdo je v resnici bil primoran prispevati za rešitev bančne luknje. »Tako da gre za vprašanje, ki zadeva sto tisoč lastnikov delnic in za dva tisoč izbrisanih podrejencev. Pa tudi za osemsto tisoč tistih, ki so vlagali v pokojninske stebre, glede na to, da so Modra zavarovalnica in druge institucije imele denar v teh bankah in je na tem posledično nastala škoda tudi vsem, ki so vlagali v te pokojninske sklade,« je na eni izmed novinarskih konferenc spomnil dr. Logar.

»Poleg tega se je potrebno zavedati, da ima ta odločitev tudi vpliv na postopke prodaje bank v državni lasti. Tako da to je zelo daljnosežna posledica. Odgovornost za to nosi vlada Alenke Bratušek. Nosijo pa tudi veliko odgovornost tisti, ki so pripravljali tovrstno rešitev. V tem primeru gre tako za objektivno kot tudi subjektivno odgovornost tistih, ki so to pripravljali. Saj veste, državna sekretarka Vraničarjeva, ki je to pripravljala, je danes tista ministrica, ki bo morala pripraviti odgovor in rešitev stanja, ki je nastalo zaradi odločitev v tistem času, ko je bila ona državna sekretarka. Finančne posledice pa bodo padle na neko drugo vlado, enkrat v prihodnje,« je na eni izmed novinarskih konferenc o tej temi še opozoril dr. Logar.

Vabljeni k spremljanju neposrednih prenosov sej komisije od 9. ure dalje na Nova24TV.