Danes mineva šest let od smrti dr. Jožeta Pučnika

Pred šestimi leti, 11. januarja 2003, je v 71. letu starosti umrl dr. Jože Pučnik, predsednik nekdanjega Demosa in častni predsednik SDS. Dr. Jože Pučnik je bil največji oporečnik v prejšnjem sistemu, zaradi svojih prepričanj je bil večkrat zaprt, na koncu je bil prisiljen tudi zapustiti domovino. A svojim prepričanjem se ni odrekel, v Nemčiji je dobil politični azil, ob delu je tudi ponovno diplomiral in naredil doktorat. V Slovenijo se je vrnil sredi 80-ih let, najprej kot znanstvenik, pa tudi kot odločen kritik tedanjih razmer.

Bil je eden vidnejših piscev v znameniti 57. številki Nove revije, kjer je z jasnimi sociološkimi in politološkimi tezami zavračal ideologeme, ki so prevladovali v javnih razpravah tistega časa. Leta 1989 je postal predsednik Socialdemokratske zveze Slovenije, predhodnice SDS (njen predsednik je bil do leta 1993, ko je predal vodenje stranke Janezu Janši), kmalu nato pa še predsednik združene opozicije Demos, ki je zmagala na prvih svobodnih in večstrankarskih volitvah leta 1990. Svojo načelnost in visoko moralno držo je pokazal tudi kot kandidat Demosa za predsednika predsedstva RS.

V 90-ih letih je bil tudi poslanec državnega zbora, med drugim je vodil komisijo, ki je preiskovala povojne množične poboje. Iz aktivne politike se je umaknil leta 1997, vendar je do svoje smrti ostal njen budni opazovalec.

Dr. Jože Pučnik je bil nesporni vodja demokratičnih in osamosvojitvenih procesov konec 80-ih in 90-ih let, bil je vizionar, ki je neomajno verjel v osamosvojitev in od tega cilja ni odstopil.

V slovensko zgodovino se je dr. Pučnik sicer zapisal ne le kot disident in politik, ampak tudi kot znanstvenik, sociolog. Pomembna je njegova knjiga Kultura, družba in tehnologija, ki jo je prvič izdal leta 1988, lani pa je doživela ponatis.

Dr. Jože Pučnik je nedvomno največja politična osebnost druge polovice 20. stoletja na Slovenskem. Kot takega se ga tudi spominjamo.