Danes dostojanstveno počastimo spomin na žrtve vseh totalitarnih režimov

Evropski parlament je 2. aprila 2009 sprejel Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, s katero je pozval k razglasitvi 23. avgusta za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov.

Obeležitev spomina na trpljenje milijonov ljudi in opominjanje na grozote ter zločine, ki so bili storjeni v imenu  fašizma, nacizma in komunizma, ima globoko simbolno vrednost. Namreč za to, da bi se vrednostna podstat naroda, ki je trpel pod kateremkoli od teh treh zločinov, lahko razvijala v zdravo smer, ni dovolj le javna obsodba zločinov, ki so bili storjeni, in kaznovanje zločincev, ki so zločine izvajali v imenu neke ideje. Opominjanje in spominjanje je potrebno zato, da se zločinski totalitarni režimi v prihodnosti ne bi nikoli več ponovili.

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je od sprejema resolucije na evropski ravni v letu 2009 in vse do danes že večkrat ob različnih sestavah Državnega zbora skušala doseči, da bi to resolucijo sprejeli tudi v slovenskem parlamentu. Za sprejem resolucije smo si prizadevali predvsem, ker le-ta odločno in jasno obsoja vse zločine proti človeštvu in množične kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešili vsi totalitarni in avtoritarni režimi, žrtvam teh zločinov in njihovim družinskim članom pa izraža sočutje, razumevanje in priznanje za njihovo trpljenje. Ob tem resolucija enotno obsoja vse tri totalitarne režime (nacizem, fašizem in komunizem), končni cilj resolucije pa je razkritje in ocena zločinov, ki so jih zagrešili komunistični totalitarni režimi ter sprava, ki  jo je mogoče doseči le s priznanjem odgovornosti in prošnjo za odpuščanje. Kot opominja tudi resolucija, se mora žrtve počastiti, storilce pa obsoditi, kajti le tako bodo položeni temelji za spravo, ki bo temeljila na resnici in spominu. Žal je bila poslanska skupina SDS pri svojih prizadevanjih za sprejem resolucije vedno neuspešna, saj med vrstami političnih naslednikov totalitarnih strank, za takšno dejanje  nikoli ni bilo prave politične volje. Slovenska družba tako še do danes ni dočakala enotne obsodbe komunističnega nasilja, ki je bilo storjeno nad slovenskim prebivalstvom v obdobju povojne represije.

Še več. Samo v zadnjem letu smo bili večkrat soočeni z javnim poveličevanjem režima, pod katerim so bili storjeni mnogi zločini, ki so zaradi svoje okrutne narave, teptanjem osnovnih človekovih pravic ter z nečlovečnostjo pustil globoko rano na narodovem telesu. Čaščenje rdeče zvezde se v slovenskem javnem prostoru namreč vse bolj ponuja kot nekaj, kar je pozitivno ovrednoteno. Še huje je, da se vse večkrat v družbenih prostorih, kjer ideologiji ne bi smelo biti mesta (šole, vrtci, …), soočamo z nostalgijo po preteklem režimu in malikovanjem oseb in tistega časa, v katerem so se odvijali povojni poboji, politično montirani procesi ter izvensodno pobijanje nedolžnih ljudi. Tako se na prefinjen način ustvarjajo vedno nove krivice, ki ne delajo v korist mladim generacijam, ki bi morale poznati celovito zgodovinsko resnico o totalitarnem sistemu, kakršen je bil poleg fašizma in nacizma tudi komunizem.

Žal vse do danes še vedno nismo dočakali obsodbe genocida, storjenega na slovenskih tleh, prav tako pa tudi ne obsodbe vseh treh totalitarnih režimov, kar je naredila večina držav članic Evropske unije.

Današnji dan naj bo tako spomin in opomin na našo skupno tragično evropsko preteklost in nam naj da priložnost, da bomo lahko dostojanstveno in nepristransko počastili spomin na žrtve vseh totalitarnih režimov.

Foto: Mehmedalija Alić