Dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Spominjamo se za slovenski narod pomembne zgodovinske obletnice, ko se je 17. avgusta 1919 v Beltincih na trgu pred cerkvijo zbralo 20.000 ljudi, ki so iz vseh koncev Prekmurja prišli z navdušenjem praznovat in podpret vrnitev Prekmurja k matici. Združitev prekmurskih Slovencev z matično domovino kot državni praznik obeležujemo od leta 2006.

Ob tej, za slovenski narod pomembni zgodovinski obletnici, je potrebno obuditi zgodovinski spomin in izraziti spoštovanje ter zahvalo prekmurskim Slovencem, ki so kljub dejstvu, da so dolga stoletja živeli izven meja svoje matične domovine, ohranjali svojo kulturo, svoj jezik in težnjo po ponovni združitvi s svojo matično domovino.

Zgodovinsko dejstvo je, da so bili Prekmurci skoraj 900 let odrezani od slovenskega matičnega ozemlja, pri čemer je skorajda neverjetno, da so ves ta čas, torej dolgih devet stoletij, in ob vplivu drugih narodov, uspešno ohranjali slovenski jezik, slovensko kulturo in idejo enotne države oziroma idejo slovenstva. Dogodki v Prekmurju na poletne dni leta 1919 so dokaz, da obstoj in identiteta naroda nista odvisna od mednarodnih razmer, ampak od nacionalne zavesti, ki je stvar posameznega pripadnika naroda.

Priključitev Prekmurja k matični domovini ni bila enostavna in nikakor samoumevna, kljub temu, da je želja po vrnitvi k matični domovini med Prekmurci tlela stoletja. Po koncu prve svetovne vojne so sledila pogajanja glede delitve ozemlja in risanja zemljevida nove Evrope, Evrope večnega miru. Na pogajanjih je sodelovala tudi delegacija Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je med drugim na Pariški mirovni konferenci zahtevala, da se ozemlje Prekmurja vrne matični državi. Svojo več stoletno neuresničeno željo so zapisali tudi v Bogojinsko deklaracijo, v kateri so poudarili, da so vedno bili in bodo Slovenci in da prav zato želijo živeti v enotni, združeni Sloveniji. Idejo po združitvi z matično domovino je na Pariški mirovni konferenci z vso vnemo in ogromno znanja z dvema znanstvenima razpravama utemeljeval dr. Matija Slavič, član etnografske sekcije jugoslovanske delegacije. Potem, ko je bilo Kraljevini SHS priznano Podravje z Mariborom, je delegacija SHS na predsedstvo mirovne konference naslovila prošnjo za vojaško zasedbo Prekmurja. 1. avgusta je bilo dorečeno, da sme vojska Kraljevine SHS zasesti Prekmurje, kar je ob občudovanju slovenskega prebivalstva storila 12. avgusta 1919. Nekaj dni kasneje, 17. avgusta 1919, se je v Beltincih pred cerkvijo odvila proslava, polna domoljubnih čustev, na kateri so uradno razglasili združitev Prekmurja z matično domovino. Zbralo se je več kot 20.000 ljudi, ki so z navdušenjem podprli združitev, vojaška oblast pa je predala upravo nad Prekmurjem civilnemu upravitelju.

Današnji državni praznik, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, je tako torej nedvomno izjemno svetel in radosten dogodek naše zgodovine, s katerim na simbolni ravni slavimo zvestobo slovenski kulturi, jeziku, slovenstvu nasploh, prav tako pa slavimo pristno domoljubje, domovinsko zavest, neomajnost, pogum, vztrajnost ter enotni duh. Dejstvo, da se je besedna zveza »slovenski narod« v slovenskem jeziku prvič pojavila prav v Prekmurju, pa še bolj intenzivno priča o tem, kako zelo prekmurski Slovenci plemenitijo slovensko narodno identiteto.

Ob današnjem državnem prazniku, dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, iskrene čestitke vsem Prekmurkam in Prekmurcem ter vsem Slovenkam in Slovencem.