Dan vrnitve Primorske k matični domovini

Vlada Janeza Janše je kot prva prepoznala, kako pomembno za slovenski narod v celoti je, da Primorska dobi svoj praznik, ki si ga nedvomno zasluži kot poseben spominski dan prav zaradi zvestobe slovenstvu, ohranjanju identitete in boju proti fašizmu. Praznik dan vrnitve Primorske k matični domovini so poslanci državnega zbora izglasovali z novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih v RS jeseni 2005, v času prve vlade Janeza Janše. Pred tem Slovenci nismo imeli praznika, ki bi obeležil tako zgodovinsko pomemben in izjemen dogodek, kot je vrnitev Primorske k matični domovini.

Prizadevanja Primork in Primorcev za priključitev k matični domovini segajo že v leto 1918, ko je bilo območje Primorske zasedeno s strani italijanskih vojakov. Primorska je uradno postala del Italije leta 1920, ko je Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) v zameno za mednarodno priznanje, prepustila Italijanom tretjino slovenskega etničnega ozemlja. Rapalska pogodba iz leta 1920 predstavlja poraz »nove diplomacije« in veliko tragedijo slovenstva, saj je Slovence ozemeljsko razdelila za kar nekaj desetletij.

V času po prvi svetovni vojni je bila na izgubljenem slovenskem ozemlju prepovedana uporaba slovenskega jezika, petje slovenskih pesmi, branje slovenskih knjig. Pouk v šolah je bil samo v italijanskem jeziku, spreminjali pa so celo slovenske priimke v italijanske. To je bil velik udarec za slovenski nacionalni značaj na Primorskem. Toda Slovenke in Slovenci se kljub težkim časom niso zlomili in so obstali ter se italijanskemu zatiranju uprli z ustanovitvijo prve protifašistične organizacije TIGR. Postali so vzgled, kako povezovati in ne razdvajati. Z njihovo slogo in pogumom ter borbo za slovenstvo je lahko Primorska vstala.

Naj nam praznik, kot je vrnitev Primorske k matični domovini, predstavlja simbol združevanja, saj lahko na zgodovinski izkušnji Primorcev in Primork najdemo tista semena, iz katerih lahko vzklije enotna in povezana Slovenija. Omenjeni praznik nas spominja na dogodke iz slovenske zgodovine, ki izkazujejo pokončnost, enotnost in hrabrost slovenskega naroda. 15. september je namreč datum, ko se je zgodilo izjemno zgodovinsko dejanje, ki nas je kot narod zaobjelo in pustilo močan pečat v slovenski narodni zavesti. Je dan, ki ohranja spomin na dogodke, ko so Slovenke in Slovenci, Primorci in Primorke s pogumom, enotnostjo in srčnostjo pripomogli k temu, da je lahko Primorska vstala v novo življenje. Pomembno je obeleževati ta spomin predvsem zaradi prihodnjih generacij, ki bi se morale zavedati, da je takratni čas prinesel slogo in enotnost Primorcev, kakor tudi ostalih Slovencev.

Vsem državljankam in državljanom, vsem Primorkam in Primorcem iskreno čestitamo ob današnjem državnemu prazniku!