»To je dan spomina, ki ga potrebujemo tudi zaradi naše prihodnosti. Naj nas opominja, da demokracija ni dana enkrat za vselej, pač pa si je potrebno vedno znova in znova zanjo prizadevati,« je v nagovoru poudarila dr. Andreja Valič Zver.
Leta 2009 je Evropski parlament sprejel »Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu«, na podlagi katere, 23. avgust obeležujemo kot Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. V počastitev na vse žrtve totalitarnih režimov 20. stoletja, je Študijski center za narodno spravo v sodelovanju z Vojaškim vikariatom Slovenske vojne in Stolno župnijo Ljubljana, pripravil spominsko slovesnost pred spominsko ploščo pri ameriškim veleposlaništvom in sveto mašo v ljubljanski stolnici, ki ji je sledila še krajša spominska akademija.
V počastitev spomina na žrtve, ki so jih povzročili totalitarizmi 20. stoletja so položili cvetje pred spominsko ploščo pri ameriškem veleposlaništvu na Prešernovi in pred spomenikom žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu v Ljubljani. Pred spominsko ploščo se je odvila tudi kratka slovesnost, ki jo je z govorom otvorila Marta Keršič, sodelavka Študijskega centra za narodno spravo. "Naloga demokracije je, spominjati se vseh zablod preteklosti in skrbeti za svobodo v sedanjem času", je povedala.
Navzoče je pri spominski plošči nagovorila tudi odpravnica poslov na ameriškem veleposlaništvu Susan Falatko, ki je bila mnenja, da je tragedija, ki so jo storili totalitarni režimi, del človeškega kolektivnega spomina in da bi bila pozaba teh krutih dogodkov iz preteklosti nevarna.
Po končani kratki slovesnosti je sledilo polaganje cvetja pred spomenikom žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu v Ljubljani in sveta maša, za vse žrtve totalitarnih režimov, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar. "Totalitarni režimi so povzročili Treblinko, Teharje, Rog, Hudo Jamo in v narod vsekali rane, ki še vedno bolijo in krvavijo," je povedal dr. Šuštar. Komunizem, fašizem in nacionalsocializem je označil kot smrtno senco človeštva. Po njegovem mnenju lahko bolečino preteklosti premagamo z molitvijo in Božjo pomočjo ter ljubeznijo in spoštovanjem do drug drugega. Zaključil je: "Naj nam Gospod nakloni moč, da bi delali za resnico in bi nas kot narod osvobodila."
Slovesnost se je zaključila z akademijo in slavnostnim nagovorom dr. Andreje Valič Zver. Vse prisotne je spomnila, da je vlada Janeza Janša leta 2012 razglasila 23. avgust za dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov in da je vladna odločitev temeljila na Resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu iz aprila leta 2009. Resolucijo so takrat podprli vsi evropski poslanci iz Slovenije, saj v ospredje postavlja trpljenje žrtev kot osrednji skupni imenovalec vseh totalitarnih režimov. "Teptanje in nespoštovanje vsakršnih človekovih pravic in temljnih svoboščin je esenca vseh totalitarizmov in vseh njihovih pojavnih oblik," je bila jasna dr. Andreja Valič Zver.
"Slovenski narod je med redkimi v Evropi, ki je v 20. stoletju občutil nasilje vseh treh totalitarizmov: fašizma, nacionalnega socializma in komunizma. Vsi trije so pustili posledice, ki so vidne še danes," je povedala dr. Valič Zver in nadaljevala: "Na žalost Slovenija, ki je v 20. stoletju preživela tri totalitarna prekletstva, še zmeraj ne zmore najti temeljnega političnega konsenza o tem, da so vsi totalitarni režimi nekaj slabega in da jih je zato treba na načelni ravni odločno zavreči. Lahko ugotavljamo, da smo v Sloveniji mnogo bolje razgradili posledice fašizma in nacionalnega socializma, težko pa bi trdili, da nam je uspelo ustrezno razgraditi ostanke komunizma." Slovenija prav tako sodi med redke post komunistične države, v kateri nihče od bivše totalitarne garniture ni odgovorjal za svoje zločine.
"Spominski dan na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov obvezuje k spoštovanju civilizacijskih pridobitev našega kulturnega miljeja. To je še posebej pomembno v času, ko upada zaupanje v institucije pravne države in demokracije," je še povedala dr. Valič Zver in sklenila svoj nagovor: "To je dan spomina, ki ga potrebujemo tudi zaradi naše prihodnosti. Naj nas opominja, da demokracija ni dana enkrat za vselej, pač pa si je potrebno vedno znova in znova zanjo prizadevati. Le tako jo lahko ohranimo in preprečimo, da se časi, ki so povzročili toliko gorja slovenskemu narodu, ne bodo nikoli več ponovili. Prihodnjim generacijam smo dolžni zapustiti demokratično in svobodno družbo, ki bo spoštovala človekovo dostojanstvo."
Galerija
