Dan, ko je zadnji vojak JLA zapustil slovenska tla

25. oktober je nedvomno datum, ki predstavlja pomembno prelomnico v zgodovini slovenskega naroda, saj je na ta dan leta 1991 slovensko ozemlje zapustil še zadnji vojak agresorske Jugoslovanske ljudske armade. Tako pomemben dogodek, ki je plod slovenske enotnosti, povezovanja in želje po samostojnosti, je treba tudi primerno obeleževati ter ohranjati v zgodovinskem spominu, zato ga kot praznik ustrezno praznujemo od leta 2015 dalje.

V Slovenski demokratski stranki menimo, da se premalo zavedamo osamosvojitvenega poglavja slovenske zgodovine in kot stranka rojena v »slovenski pomladi«, spoštljivo ohranjamo spomin na to obdobje slovenske preteklosti, ki je za nas, kakor tudi slovenski narod zelo pomembno. S praznikom kot je dan suverenosti se ohranja spomin na enega ključnih dogodkov v procesu osamosvojitve Slovenije, ko je takratna jugoslovanska totalitarna oblast želela zatreti prizadevanja in večstoletno željo slovenskega naroda po lastni državi. Višek teh prizadevanj se je zgodil 25. junija 1991 s sprejetjem Deklaracije o neodvisnosti Slovenije. Še isti dan pa so jugoslovanske oblasti sprejele odlok, s katerim sta JLA in zvezna policija dobili legalno podlago za oboroženo intervencijo na ozemlju Republike Slovenije. Prvi streli iz pušk vojakov JLA na slovenskih tleh so se sprožili že naslednji dan po sprejetju Deklaracije. Vojna za Slovenijo in njeno suverenost je prešla v oboroženi spopad, v katerem je »peščica« slovenskih domoljubov, povezanih v slovenske oborožene sile, dosegla zgodovinsko zmago in Sloveniji zagotovila samostojnost. Sledila so pogajanja na Brionih, kjer so predstavniki obeh strani skupaj z evropsko delegacijo sprejeli Brionsko deklaracijo, ki je med drugim predvidevala umik vojakov JLA iz Slovenije.

Prvi umiki vojakov JLA iz slovenske zemlje so se začeli že konec julija leta 1991, vendar so bili oteženi zaradi situacije pri južnih sosedih, kjer je prihajalo do vse pogostejših spopadov, zaradi česar je Hrvaška prepovedala premike vojaških konvojev z orožjem in opremo čez njeno ozemlje. Po preučitvi vseh možnostih je bilo dogovorjeno, da se enote umaknejo preko koprskega pristanišča. Prvo vkrcanje enot JLA v Luki Koper se je pričelo 21. oktobra, ko je iz pristanišča izplula šolska ladja Galeb. V noči iz 25. na 26. oktober 1991 se je iz megafona v pristanišču slišalo še zadnje pozive, naj se vojaki čimprej vkrcajo na ladjo Venus in zapustijo slovensko ozemlje. Ladja Venus je zapustila koprsko pristanišče nekaj minut čez polnoč.

Z odhodom zadnjega vojaka JLA je odšel tudi simbol rdeče zvezde. Odhod simbola totalitarne države so s ponosom spremljale slovenske zastave. Mislili smo si, da se rdeča zvezda, ki spominja na obdobje totalitarne oblasti, nikdar več ne bo pojavila v slovenskem prostoru. Toda zadnja leta nas državne proslave opozarjajo na to, da rdeča zvezda ni odšla skupaj z zadnjim vojakom JLA, temveč se je zgolj potuhnila in še vedno obstaja kot simbol razdvajanja slovenskega naroda ter kot simbol utopičnih idej nedemokratičnih režimov. Skozi borbo proti agresorju je bila s strani Slovencev izkazana velika mera povezanosti in enotnosti. Dan suverenosti praznujmo kot praznik enotnosti in povezovanja slovenskega naroda ter to enotnost in povezanost prenašajmo tudi na naše zanamce.

Vsem Slovenkam in Slovencem čestitamo ob dnevu suverenosti in želimo ponosno praznovanje.