Da ne bodo podeželja prazna

Poslanci so na 8. redni seji DZ obravnavali predlog zakona o spremembi zakona o kmetijskih zemljiščih. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Tanko je pojasnil, da imamo v Sloveniji podpovprečen delež kmetijskih površin na prebivalca v primerjavi z nekaterimi državami EU, imamo tudi nesorazmerno majhne kmetije, neprilagojene sodobni in komercialno uspešni proizvodnji. Problem je še večji, ker so te majhne kmetije sestavljene iz velikega števila majhnih razpršenih parcel, kar še dodatno ovira možnost uporabe sodobnih tehnoloških pripomočkov in strojev. “Ker racionalna raba teh površin ni mogoča, se lastniki kmetij v čedalje večji meri odločajo za opuščanje kmetovanja, ” je dejal Tanko in dodal: “Zadeva je še posebej problematična predvsem zaradi tega, ker se za opuščanje kmetovanja odločajo mladi, ki ne prevzemajo kmetij in iščejo priložnosti drugod, kjer je pot do kruha lažja, bolj enostavna in bolj predvidljiva”. V Sloveniji propade letno od 1.000 do 3.000 kmetij.

Po Tankovih besedah večina teh kmetijskih površin ostane v pušči, kar pomeni, da se te površine ne uporabljajo več za kmetijsko proizvodnjo. To istočasno tudi pomeni, da se začne kulturna krajina zaraščati, kar lahko povzroči nekatere hujše posledice. “Pojavi se problem praznega podeželja, ker si tisti, ki naj bi kmetovali ali prevzeli kmetije, iščejo službe drugod in so nekaj časa dnevni migranti, potem pa so tudi dejansko migranti in če je sreča, potem te svoje objekte na podeželju uporabijo samo še za vikende,” je pojasnil vodja poslanske skupine. Prepričan je, da če želimo na podeželju narediti karkoli dobrega, če hočemo vzpostaviti racionalno rabo, omogočiti zaokroževanje kmetijskih površin, in iz tega prirodnega zmanjšanja zaradi opuščanja, ohraniti vsaj tiste kmetije in tista področja, kjer interes za kmetovanje je, potem je nujno, da ta del sprostiti. Poudaril je, da mora imeti kmetija toliko površin, da se neka kultura lahko na ekonomski način prideluje, da lahko tisti, ki to opravlja, od tega preživi. Nadalje je pojasnil, da je bilo v Sloveniji veliko razlastitev in da ti procesi na podeželju tečejo nestrukturirano, izpostavil je tudi problematiko komasacijskih postopkov.  V postopku komasacije do večjega izraza pride delovanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki se vključuje v te postopke, odkupuje zemljišča, pomaga pri komasacijah in s tem omogoča, da se tovrstne površine tudi drugače oblikujejo. Da postanejo tako velike, da je omogočena strojna obdelava. Poslanec Jože Tanko je poudaril še, da poslanska skupina SDS to spremembo zakona predlaga zato, ker se v nekaterih okoljih, kjer potekajo komasacije, pojavljajo veliki problemi. Največ problemov pri komasacijah je predvsem zaradi tega, ker je veliko lastnikov na tem področju neaktivnih.Tudi poslanec SDS Marijan Pojbič je v razpravi povedal, da se glede na veljavni 56. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih predlog za uvedbo komasacijskega postopka lahko vloži, če se s komasacijo strinjajo lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot 80% površin zemljišč na predvidenem komasacijskem območju.
V skladu z zakonom o urejanju prostora in v skladu s pravilnikom komasacije zemljišč na območju občinskega lokacijskega načrta pa lahko predlog za uvedbo komasacije vložijo lastniki zemljišč, ki imajo v lasti najmanj 67% površin zemljišč na komasacijskem območju. Poudaril je, da prihaja do nelogičnih in v praksi do pomembnih razlik, ki jih skušajo s predlogom novele zakona razrešiti tako, da za lastnike kmetijskih zemljišč izberejo lažjo, predvsem pa bolj življenjsko rešitev. Posebej je poudaril, da vsi podatki kažejo, da je v Sloveniji razdrobljenost in majhnost kmetij izredno kritična, na kar opozarjajo tudi agrarni strokovnjaki in kmetje, ki se s to problematiko srečujejo v praksi. Pojasnil je, da so se v SDS na podlagi mnogih pobud odločili, da državnemu zboru predlagajo v sprejem novelo zakona o kmetijskih zemljiščih, s katero se želeli doseči uskladitev z zakonom o urejanju prostora na področju komasacij tako, da se predlaga lažja uvedba komasacijskega postopka. V nadaljevanju je pojasnil, kaj sploh komasacija je. Zakon o urejanju prostora, pojem komasacije definira kot zložbo zemljišč na območju predvidenega občinskega lokacijskega načrta in njihovo ponovno razdelitev med lastnike zemljišč na tem območju. V zakonu o evidentiranju nepremičnin, je komasacija definirana kot zložba parcel, ki imajo različno upravno stanje glede lastninske pravice in razdelitev po zložbi oblikovanega zemljiškega sklada na nove parcele. Po zakonu o kmetijskih zemljiščih so predmet komasacije kmetijskih zemljišč, lahko pa tudi gozdovi, nezazidana stavbna in druga zemljišča na komasacijskem območju ter naprave na teh zemljiščih. Komasacijo kmetijskih zemljišč podrobneje ureja pravilnik o izvajanju komasacijskih kmetijskih zemljišč. “Pomembno dejstvo je, da uresničevanje predlaganega zakona ne bo imelo finančnih posledic za državni proračun in druga javna finančna sredstva,” je povedal poslanec SDS Marijan Pojbič. Zakon bi imel nedvomno pozitivne učinke na kmetijsko politiko, na kar opozarja tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica, ki podpira novelo zakona. Dejal je, da so prostovoljne komasacije postale neučinkovite in preveč dolgotrajne, poleg tega je pri njih možnost neuspešnega zaključka vedno velika.