Da ne bi nikoli pozabili

Generalna skupščina Združenih narodov je na svojem zasedanju 1. novembra 2005, z resolucijo 60/7, proglasila 27. januar za Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Na ta dan, leta 1945, je bilo osvobojeno največje koncentracijsko taborišče v Evropi Auschwitz, v katerem je umrlo okoli 1,5 od skupaj 6 milijonov umorjenih Judov. Zato se na ta dan spominjamo vseh žrtev temnega obdobja človeške zgodovine, ne samo pobojev Judov, temveč tudi Slovanov, Romov, Sintov, duševno in telesno prizadetih oseb, političnih zapornikov, pripadnikov različnih verskih skupnosti… Ko govorimo o holokavstu, ne moremo in ne smemo pozabiti, da je bilo kar 99,6 odstotka slovenskih Judov deportiranih in ubitih med drugo svetovno vojno. Na slovenskem je tedaj živelo po nekaterih podatkih »skromnih« 1200 Judov (predvsem v Prekmurju), ki so bili aprila 1944 odvedeni, nato pa v veliki večini takoj skupaj ubitih z madžarskimi Judi.Da ne bi nikoli pozabili. Naj se na tem mestu spomnimo tudi manj znane in žalostne zgodbe o uničenju goriške judovske skupnosti leta 1943. Začelo se je zvečer v Gorici, 23. novembra, ko so Nemci skupaj s svojimi pomočniki izvajali racije po posameznih mestnih predelih in judovske meščane aretirali in odpeljali v goriške zapore, čez nekaj dni pa v tržaški zapor Coroneo. Aretiranih je bilo 29 Judov, ki so bili v začetku decembra 1943 odpeljani v koncentracijsko taborišče Auschwitz. Redke, ki jim je uspelo pobegniti ali se skriti, so Nemci polovili in do pozne pomladi 1944 prav tako poslali v taborišče. Najmlajša žrtev v tej drugi skupini je bila stara komaj štiri mesece. Vseh odpeljanih goriških Judov je bilo 48, iz taborišč sta se žal vrnila le dva, eden pa je bil ustreljen. Danes judovske skupnosti v Gorici ni več, saj se je leta 1969 združila s tržaško, na njen obstoj pa še danes spominja zanemarjeno judovsko pokopališče v Rožni Dolini in lepo obnovljena goriška sinagoga v nekdanjem getu, danes spremenjena v muzej v spomin na goriške meščane, ki so trpeli le zato, ker so bili Judje.Da ne bi nikoli pozabili. In kot je dejal 27. januarja 2006 tedanji generalni sekretar ZN Kofi Annan v svojem nagovoru ob prvi obeležitvi mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta: »Nedopustno je sprevračanje tragedije holokavsta, ki je brez primere. Moramo se ga spominjati, s sramom in studom, tako dolgo kot bo obstajal človeški spomin. Samo s pomnjenjem bomo izkazali primerno spoštovanje vsem žrtvam. Milijoni nedolžnih Judov in ostalih manjšin so bili umorjeni na nepredstavljivo barbarski način. Nikoli ne smemo pozabiti teh mož, žena in otrok ter njihove agonije.«. Da ne bi nikoli pozabili. »Sreda, 13. januar 1943. Draga Kitty… Zunaj je strašno. Noč in dan vlačijo uboge reveže stran, s seboj pa ne smejo vzeti ničesar, razen nahrbtnika in nekaj denarja. Po poti jim poberejo pa še to. Družine trgajo in razganjajo na vse strani, moške sem, ženske tja, otroke spet kam drugam. Otroci, ki se vračajo iz šol, ne najdejo več staršev. Ženske, ki se vračajo s trga, najdejo hišo zaklenjeno in zapečateno, družine pa nikjer. Tudi krščanski Holandci se bojijo. Njihove sinove pošiljajo v Nemčijo. Vsi živijo neprestano v strahu …«. (iz Dnevnika Anne Frank).In da ne bi nikoli pozabili na žrtve totalitarnih in nedemokratičnih režimov, da bi ohranili spomin na tragično preteklost Evrope, da bi počastili žrtve, obsodili storilce in položili temelje za spravo, ki naj bi temeljila na resnici in spominu, je Evropski parlament 2. aprila 2009 sprejel Resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, s katero odločno in jasno obsoja vse zločine proti človeštvu in množične kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešili vsi totalitarni in avtoritarni režimi; žrtvam teh zločinov in njihovim družinskim članom izraža sočutje, razumevanje in priznanje za njihovo trpljenje ter poziva k razglasitvi 23. avgusta za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, da bi s tem dostojanstveno in nepristransko počastili njihov spomin. Žal Slovenija oziroma trenutna vladajoča koalicija s tem, ko v državnem zboru ni izrazila podpore resoluciji Evropskega parlamenta, temveč je zmogla sprejeti le Deklaracijo o seznanitvi z Resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, ponovno dokazuje, da ne zmore objektivnega pogleda na svojo zgodovino niti ni sposobna obsoditi komunističnih zločinov, storjenih med in po vojni in da se ni sposobna spraviti s svojo totalitaristično zapuščino, tako nacizma, fašizma kot tudi komunizma. In kot je dejal predsednik SDS Janez Janša ob razpravi v državnem zboru: »Za vsakega demokrata v Evropi je popolnoma samoumevno, da zavrača vse totalitarizme in da ne opravičuje nobenega. Samo v Moskvi in Ljubljani to ni samoumevno«.Z obeleževanjem tega dneva izkazujemo spoštovanje do žrtev holokavsta in vseh drugih trpečih v koncentracijskih taboriščih. Da ne bi nikoli pozabili.Sonja Ramšakpodpredsednica SDS