Cukjati: "Pomen zakonske zveze je v zasnovanju družine"

V Sloveniji okoliščine niso naklonjene uspešnemu prehajanju mladih v svet dela, samostojnega življenja in ustvarjanja lastne družine. Poslanke in poslanci so na redni seji državnega zbora obravnavali predlog družinskega zakonika. Med razpravo o členih in vloženih amandmajih je razpravljal poslanec SDS France Cukjati.

FRANCE CUKJATI: “Hvala za besedo. Člen v sedanjem predlogu se glasi: “Zakonska zveza je življenjska skupnost moškega in ženske, katere sklenitev, pravne posledice in prenehanje ureja ta zakonik.” V dosedanjem zakonu iz leta 1976 pa piše, drugi odstavek, ki se glasi: “Pomen zakonske zveze je v zasnovanju družine.” Predlagatelj, vlada je ta odstavek spustila. Mi smo na odboru veliko razpravljali, spraševali zakaj tega ni več. Nismo dobili odgovora. Zakaj je ta odstavek za nas tako pomemben? Ta odstavek, ki se glasi: “Pomen zakonske zveze je v zasnovanju družine.” Pomeni, edino zakonsko navezavo zakonske zveze na družino. Edino. Ustava v 53. členu pravi: “Država varuje družino.”, materinstvo, očetovstvo, otroke mladino in tako dalje. Torej, če tega odstavka ni, potem zakonska zveza ni pod varuštvom države. Zakaj je to pomembno? Zato, ker menimo, vsaj tako mi, da mora zakonska zveza tudi, ko še nima otroka, uživati pozitivno diskriminacijo. Najprej se ne strinjamo s tem, da pravzaprav zakonska zveza šele takrat postane družina, ko se rodi otrok. Kaj pa na poti v porodnišnico, ko še ni rojen otrok? Ali to še ni družina? Ali v času nosečnosti? Ali pa, ko še ni nosečnosti, pa je v potencialu, da bo po naravni poti to družina. Tega pojmovanja ni več v tem predlogu in to ni dobro. Mi sicer imamo diskriminacijo zakonske zveze in družine, vendar negativno diskriminacijo. Zaradi te negativne diskriminacije se mnogi niti ne poročijo. Uradno je mati še vedno samohranilka, mnogo manjše prispevke oziroma mnogo manj plačujejo otroškemu vrtcu, itd. Celo živijo ločeno, da ohranjajo videz samohranilke in seveda s tem otroka prizadenejo, otroka pravzaprav prikrajšajo za očetovstvo, za neposredno in stalno prisotnost očeta. Mi želimo pozitivno diskriminacijo. Zadnje čase celo slišimo, da mlade družine ali mlade zakonske zveze ne bodo več imele ugodnejših kreditov za prvo reševanje svojega stanovanjskega problema. Torej, ta zakon nastavlja situacijo, ko resnično ne bomo imeli pozitivne diskriminacije zakonske zveze. Mi pa seveda želimo glede na to, da nam nič ne koristi, da objokujemo demografsko sliko Slovenije, da pri pokojninski zakonodaji tarnamo, kako je malo, kako pravzaprav nam grozi črna prihodnost, zaradi demografskega negativnega stanja, itd. Tukaj se začne reševanje demografskega položaja, spoštovanje zakonske zveze. Seveda, glede tega, konvencija torej mi imamo vrsto tudi dokazov, da moramo pojmovanje in pa razumevanje ustave, ki je bila takrat sicer sprejeta ne smemo spreminjati in tudi Evropsko sodišče o človekovih pravicah se sklicuje pri vprašanju demografije in pa pri vprašanju družinske problematike se sklicuje na stanja, ko je bila konvencija o človekovih pravica sprejeta, to je bilo v prejšnjem stoletju, v 50-ih letih. Govori Evropsko sodišče za človekove pravice o primeru reševanja teh vprašanj, se sklicuje na zakonsko zvezo v tradicionalnem smislu kot zvezo med partnerjema različnih spolov, ki sta usmerjena v oblikovanje družine, kot izhodišče. Mislimo, da je ta pristop neustaven.  

Zadnja raziskava, ki ste jo vsi dobili tudi poslanci v letošnjem letu ali že decembra lani, raziskava Mladina 2010. Ta obsežna raziskava jasno govori, da se kažejo zaskrbljujoči trendi, v Sloveniji, med katerimi mnogi, ki kažejo, da se ustvarja v Sloveniji okoliščine, ki niso naklonjene uspešnemu prehajanju mladih v svet dela, samostojnega življenja in ustvarjanja lastne družine. Tudi ta zakon, ta člen, sedaj predlagan ustvarja dodatno te pogoje, ki so nenaklonjeni mladim družinam. In sicer, delež mladih z redno zaposlitvijo, za nedoločen čas je bil pred 10-imi leti 60%, sedaj je samo še 48%. V EU 27 je Slovenija na zadnjem mestu, kdaj, v kateri starosti se otroci odselijo od svojih staršev. V 29 letu starosti ima vsaj enega otroka 50% mladih, ki živijo v samostojnem gospodinjstvu, med tistimi, ki pa živijo pri starših pa samo 15%. Vsekakor vsi ti trendi, da ne govorimo o tem, da je pred 10-imi leti živelo z materjo samo 44% mladih med 25 in 29 letom, zdaj pa že 66 in da zaradi vseh teh okoliščin v starosti od 25 do 29 let leta 2000 ni imelo otroka 57% mladih, letos oziroma lani pa že 80%. Torej, vsekakor glede vsega tega menimo, da je nujno potrebno to navezo zakonske zveze na družino ohraniti, s tem zakonski zvezi dati poseben družbeni pomen in še naprej omogočiti, da če ne te politika – očitno ta politika ne – da pa bo kakšna druga politika bolj prijazna do teh mladih zakonskih skupin, in bo omogočila, da se bodo prej odselili od staršev, to se pravi reševanje stanovanjskega problema, da bodo prej uspeli dobiti redno zaposlitev, ki bo omogočila tudi kredite, da bodo krediti dodeljeni v ugodnejših razmerah tem mladim, kajti tako se začne reševanje demografskega problema, gospe in gospodje, in pokojninskega problema in podobno. Tako se začne. V tem členu se začne. V tem členu. Torej, to je prvo.

Drugo, pa kar želimo v tem členu dodati je uzakonitev in priznanje dejstva, ki že zdaj velja. Letno se poroči okrog 7 tisoč, letno imamo okrog 7 tisoč porok in v teh porokah pred javnostjo in pred državo slovesno obljubijo, kot smo mi rekli, trajno ljubezen, zvestobo, spoštovanje in vzajemnost. Zakaj ne bi mi tega v zakonu priznali?! Zakaj ne bi tega priznali?! Ima, seveda ta obljuba, kot nasprotniki tega amandmaja boste verjetno tudi govorili, ta obljuba ne bo nič bolj, nič, bi rekel, prispevala k temu, da bo manj ločitev ali podobno ali da ne bo prepirov v družinah ali podobno. Seveda, lahko rečemo. Pa vendar ima velik simbolni pomen. Zakaj tukaj ministri prisežejo na ustavo, da bodo delali po zakonu in ustavi, seveda bodo tudi kršili, kot vidimo, kršili ustavo in zakone, vendar je to simbolnega pomena in tega ne smemo zanemarjati. Torej, ta obljuba sodi v ta člen, je treba priznati dejstvo, ki velja. Seveda lahko dva skleneta ali pa začneta skupno življenje brez javnosti, javnost pomeni priče, priče so izraz da se sklene zveza pred javnostjo. Seveda lahko tudi skrije, lahko tudi tajno se zmenita da skupaj živita, ampak to je že drugo poglavje, to je že drugi člen, to je člen o zunajzakonski zvezi, to je drugo. Mi govorimo o tisti zvezi, ki se dogaja 7 tisočkrat na leto v Sloveniji in ki nekako je treba posvetiti neko pozornost, ne samo pozornost, kot je bilo slišati v razpravah o istospolni zvezi, ki jih je od leta 2005, ko je bil zakon sprejet bilo 30 vsega skupaj, tako je bil odgovor ministrice lansko leto. Torej, ta dodatek je pač v tem smislu zelo pomemben za celotno družinsko politiko in je izrednega pomena tudi za naše nadaljnje odločanje.”