Cukjati: Marsikje so še vedno prisotni nekdanji komunistični sistemi obvladovanja družbe

Podpredsednik državnega zbora in poslanec SDS France Cukjati se je 16. in 17. novembra 2009 v Pragi udeležil konference predsednikov parlamentov evropskih post-komunističnih držav pod naslovom “Osvobojeni spon”. Cukjati je v svojem nagovoru med drugim dejal, da se tudi Slovenija z veseljem pridružuje spominu na dogodke izpred dvajsetih let, ko je padel Berlinski zid in se je zrušil še zadnji od treh totalitarizmov, ki so v prejšnjem stoletju tako boleče zaznamovali Evropo. »A če je padec Berlinskega zidu za zahodne demokratične države pomenil zmagoslavni konec hladne vojne in končno zmago demokracije, pa je za post-komunistične države to pomenilo šele začetek poti v demokracijo. Ta pot pa ni ne lahka in ne kratka,« je še dejal.

V nadaljevanju je izpostavil: »Če je leta 1945 imela Nemčija to srečo, da je z zunanjo pomočjo na hitro in radikalno opravila z nacizmom, pa nekatere post-komunistične države tega nismo mogle storiti ne na hitro in ne radikalno. Marsikje še noben komunistični zločinec ni bil obsojen in pri nas je celo parlamentarna razprava o letošnji »Resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmih« izzvenela kot opravičevanje lastnega komunističnega režima.«

Dodal je, da so marsikje še vedno prisotni tudi nekdanji komunistični sistemi obvladovanja družbe – od tajne policije do medijskih in gospodarskih povezav – ki otežujejo ne le boj proti organizirani korupciji ampak tudi razvoj politične konkurence in normalne demokracije.

»Socializem je skozi obdobje dveh generacij zanemaril tudi vrednote, kot so zasebna pobuda in osebna odgovornost za lastno usodo. V nekdanjih komunističnih državah je še vedno čutiti pričakovanja, da mora za vse in za vsakega posebej poskrbeti država, pa naj gre za službo, stanovanje ali pa za vsakdanji kos kruha. Seveda mora biti sodobna evropska država tudi socialna, a pričakovanja množic, da bo država vedno in povsod intervenirala ter skrbela za življenjski standard državljanov, so ponekod tako izrazita, da se javlja vse močnejša nostalgija po nekdanjem komunističnem režimu. To pa nekateri, ki so bili v komunizmu privilegirani, dodatno spodbujajo in izrabljajo v politične namene,« je še opozoril Cukjati.

Poudaril je tudi, da je treba na to vedno znova opozarjati, »da nas bodo slišale tudi tiste evropske sosede, ki so imele srečo, da niso ali da niso tako dolgo trpele pod totalitarizmom. In da bodo razumele naše pozive, naj se Evropska unija z veliko mero razumevanja ukvarja tudi s tistimi težavami, ki niso le gospodarske narave, ampak so posledica polstoletnega komunizma.«

Pri tem je dodal, da je soočanje z gospodarsko krizo tudi priložnost, da vzpostavimo višjo raven etike lastništva, večjo odgovornost lastnikov kapitala do upravljanja s tem kapitalom in večjo odgovornost do tistih, ki ta kapital soustvarjajo in ki morda živijo celo v pomanjkanju. »Če državljani to odgovornost pričakujejo, pa jo državna ureditev lahko zahteva. Le tako bomo tudi v post-komunističnih državah ohranili in okrepili zaupanje v vrednote, na katerih temelji Evropska unija, vrednote miru, svobode, demokracije, solidarnosti in človekovih pravic, pa tudi vrednote osebne ustvarjalnosti in odgovornega lastništva kapitala,« je še poudaril podpredsednik državnega zbora.

Ob koncu je še dejal, da moramo ob spominu na preteklost vedno misliti tudi na prihodnost in opozoriti na nevarnosti, v katerih se nahajamo. Izrazil je tudi zadovoljstvo nad organizacijo takšnega srečanja in v celoti podprl predlagan čistopis skupne izjave ter se zahvalil organizatorjem srečanja, z besedami, da je »pred nami veliko lepša prihodnost, kot pa je bila preteklost, preden je padel Berlinski zid, preden se je zgodil november 1989.«

Predsedniki parlamentov post-komunističnih držav EU so sicer 17. novembra 2009 v Pragi sprejeli tudi izjavo, v kateri pozivajo evropske politike in državljane, da: “… zanikanje ali podcenjevanje komunističnih zločinov ter podpiranje drugih totalitarizmov, ekstremizmov ali rasnih nestrpnosti, presojajo kot odvratno in nevarno ter prav tako preganjajo, kot preganjajo zanikanje in podcenjevanje nacističnih zločinov.”

Konferenca z naslovom “Osvobojeni spon” je potekala ob dvajsetletnici padca komunizma, udeležili so se je predsedniki parlamentov Estonije, Latvije, Litve, Poljske, Češke, Slovaške, Madžarske, Slovenije, Romunije, Bolgarije in Nemčije. Iz Slovenije sta se konference udeležila podpredsednik državnega zbora France Cukjati in predsednik državnega sveta Blaž Kavčič. Na konferenci je bila sprejeta skupna izjava, ki jo je podpisal predsedujoči konference g. Premisl Sobotka, predsednik češkega Senata in ki se v prevodu glasi (izjavo v angleščini prilagamo v priponki na desni strani):
PRAŠKA IZJAVA
predsednika Češkega Senata, Premysla Sobotke
Ob konferenci predsednikov parlamentov evropskih post-komunističnih držav
“Osvobojeni spon”

Pred dvajsetimi leti je takrat nesvobodni del Evrope doživel velik preobrat. Na videz neuničljivi totalitarni sistem je začel razpadati. Varšava, Berlin, Praga,Bratislava, Budimpešta, Vilna, Riga, Talin, Ljubljana, Sofija in Bukarešta so se začele vračati v perimeter evropske civilizacije, se podale na pot demokracije in gospodarske preobrazbe in jo okronale s sedanjim članstvom v Evropski uniji in zvezi NATO.

Zgodovinarji, gospodarstveniki, novinarji, sociologi vsekakor lahko razpravljajo, ali bi ta ali ona država na tej poti v zadnjih dvajsetih letih dosegla boljši uspeh ali ne. Skoraj nihče, ki komunizma ni doživel osebno, pa se ne zaveda, da je njegova zapuščina še vedno veliko breme za mnoge ljudi. Še uspešnejši pa bomo, ko se večina državljanov naših držav ne bo več bala za svojo usodo, za svoje odločitve in za svojo svobodo.

Z več kot štiridesetletnimi izkušnjami s komunizmom in še vedno živim spominom na posledice drugih totalitarnih režimov se dobro zavedamo sleherne, še tako prikrite grožnje svobodi in demokraciji in vemo, da je treba takim primerom pravočasno posvetiti ustrezno pozornost.

Zato pozivamo svoje kolege iz tistih evropskih držav, ki niso doživeli totalitarnih režimov v povojnem obdobju, da razumejo, kar je v njihovem lastnem interesu, dejstvo, da so naše države izredno občutljive za vrednote svobode in demokracije, ki jih moramo skrbno braniti. Radi bi poudarili, da moramo biti vedno bolj pozorni na nove oblike populizma, demagogije in vodenja, ki imajo lahko negativni vpliv na demokratični proces v katerikoli evropski državi.

Zahvaljujoč skupnim prizadevanjem je celotni Evropi v preteklih dvajsetih letih uspelo prehoditi pot, o kateri niso mogli sanjati  niti največji utopisti. Kljub našim uspehom pa ne smemo pozabiti naslednjih načel:
1) Načela svobode in solidarnosti v Evropski uniji morajo ostati temeljna za njeno delovanje.
2) Podpiramo tudi nadaljnjo širitev Evropske unije, ki bo osnovana na dogovorjenih kriterijih in načelih, upoštevaje absorpcijsko sposobnost Evropske unije. Pri tem ne smemo pozabiti na velika pričakovanja držav kandidatk, ki jih ne smemo razočarati.  

Če želimo še naprej živeti v miru in svobodi, ne smemo podcenjevati novih tveganj, s katerimi se soočamo. Obstaja veliko resnih težav, ki jih je treba rešiti, in verjamemo, da nam bo skupaj uspelo. Zato se obračamo na svoje evropske kolege z naslednjim pozivom:

1. Podprimo načelo subsidiarnosti in nenadomestljive vloge nacionalnih parlamentov v evropskem integracijskem procesu za ohranitev evropske vitalnosti, saj je to pomemben dejavnik, da državljanov posamezne države članice EU ne odtujimo od zamisli o skupnem pristopu.   
2. Menimo, da so vprašanja učinkovite evropske varnostne, energetske, okoljske, kmetijske politike, politike izobraževanja, znanosti in tehnologije prednostnega pomena.    
3. Pravočasno in energično se uprimo vsem oblikam političnega in verskega  ekstremizma in fundamentalizma ter težnjam po oživitvi negativnih reliktov evropske zgodovine.
4. Zato menimo, da je bistvenega pomena, da vsi evropski politiki in državljani zanikanje ali podcenjevanje komunističnih zločinov ter podpiranje drugih totalitarizmov, ekstremizmov ali rasnih nestrpnosti, presojajo kot odvratno in nevarno ter prav tako preganjajo, kot preganjajo zanikanje in podcenjevanje nacističnih zločinov.

predsedujoči konference  
Premysl Sobotka

Praga, 17. novembra 2009