Človekove pravice v Sloveniji na preizkušnji
četrtek, 10. 12. 2009Ocenila je, da gre za skrajno sporne odločitve, ki terjajo, če ne drugega, vsaj pojasnila s strani predsednika države, zakaj je tako ravnal, kajti s takšnimi odločitvami legitimiramo in opravičujemo početje ljudi, ki so se v preteklosti preprosto požvižgali na spoštovanje človekovih pravice in pravno državo.
“Predsednik države ni kdorkoli, je človek, ki ima izjemno pomembno in močno funkcijo v državi. To je človek, ki pomembno vpliva na javno mnenje in zato se od predsednika države vsekakor pričakuje tehten razmislek pri tako pomembnih odločitvah, sploh če so to odločitve, ki v javnosti vzbujajo močne, mešane občutke, predvsem pa velika nasprotovanja, pomisleke in dileme,” je poudarila poslanka in dodala, da se je tudi zato potrebno o teh stvareh spraševati. Obenem je poslanka Eva Irgl dejala, da nihče ne odvzema določenih zaslug g. Ertlu v nekem trenutku, npr, v akciji Sever, četudi, če smo precizni, je bil g. Ertl tudi v tej akciji samo izvrševalec političnih navodil. “Vendar pa je pri takšnih odlikovanjih, ki so izjemno pomembna in še posebej občutljiva, potrebno gledati celostno,” je poudarila poslanka SDS. ” Zato se je PS SDS odločila, da bo vložila zahtevo za sklic nujne seje Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, da govorimo o tem skrajno spornem odlikovanju predsednika države,” je pojasnila poslanka.
“Vsi vemo, da se je pri nas proces demokratizacije in s tem tudi odnos do spoštovanja človekovih pravic začel vzpostavljati šele z novo državo. Vzpostavljen je bil nivo demokratičnih standardov, ki so Slovenijo začenjali postavljati ob bok Evropskim državam, danes pa se bojim, da se od teh standardov bistveno oddaljujemo,” meni Irglova in opozarja, da je današnje stanje na področju človekovih pravic, predvsem ko govorimo o spoštovanju človeškega dostojanstva na veliki preizkušnji, kajti trend, “ki ga zaznavamo v SDS gre očitno v smeri vračanja v neko stanje pred letom 1991, ko je bil vzpostavljen enostrankarski sistem enoumja, ki je vodil v različne oblike kršenja človekovih pravic.”
Poslanka je tudi ponovno poudarila, da so danes praktično vse funkcije v državi, skorajda brez izjeme, pod okriljem leve politične opcije, kar pa, po njenem mnenju ni dobro niti za prihodnost države, niti za njen razvoj, predvsem pa ne za pluralnost družbe in za spekter različnih razmišljanj.
Dodala pa je tudi, da je paleta kršenja človekovih pravic v zadnjem letu precej široka. “V zadnjem letu se je zelo povečala brezposelnost, kar je pripeljalo tudi do hudih socialnih stisk posameznikov, ki ne morejo skrbeti niti za osnovno preživetje svojih družin,” je povedala poslanka Irglova. Opozorila je, da se je v tem času zelo povečal tudi mobing oziroma šikaniranje in pritiski na različnih delovnih področjih, kar sama opaža tudi pri povečanju števila vlog na Komisijo za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti.
“Smo v situaciji, ko brezposelnost narašča, in se bo verjetno še povečevala, standard pada, socialna situacija je zelo resna in velika kršitev človekovih pravic je, da vlada ne zna zagotoviti človeku dostojnega življenja, ” poudarja Irglova.
“Opazno se tudi širita strah in nelagodje med zaposlenimi zaradi grobih kadrovskih posegov vladajoče koalicije, ki deluje še vedno predvsem po načeli naši-vaši, torej po političnih parametrih in ne strokovnih. To vsekakor ni klima, v kateri bi ljudje lahko normalno in učinkovito delali, še posebej, če vemo, da gospodarska situacija ni rožnata,” še pojasnjuje poslanka SDS Eva Irgl. Po njenih besedah je po vsem tem očitno, da se je standard in raven varovanja človekovih pravic močno znižal. “Edino, kjer Slovenija v času vlade Boruta Pahorja beleži porast, je porast števila brezposelnih.”
Poslanka SDS Eva Irgl je še izpostavila, da je Slovenija na mnogih mednarodnih lestvicah, kot je na primer indeks svobode tiska, indeks koruptivnosti mednarodne organizacije Transparency International, v letu 2009 močno nazadovala. “To so podatki, ki jim je treba iskreno pogledati v oči, vsekakor pa so tovrstni podatki zaskrbljujoči.”
Po oceni Irglove je še marsikaj treba storiti na področju t.i. pravne države in na področju spoštovanja človekovih pravic, “tako, da bomo naslednje leto lahko rekli, da smo zabeležili boljše rezultate.”
