Civilna združenja v podporo ustavni obtožbi
ponedeljek, 1. 3. 2010Inštitut dr. Jožeta Pučnika: Sporočilo za javnost pred obravnavo predloga ustavne obtožbe zoper predsednika republike dr. Danila Türka v Državnem zboru Republike Slovenije
Državni zbor Republike Slovenije bo jutri obravnaval predlog ustavne obtožbe zoper predsednika republike dr. Danila Türka zaradi podelitve srebrnega znaka Republike Slovenije Tomažu Ertlu. V zvezi s podelitvijo odlikovanja smo se na inštitutu že odzvali, pred obravnavo predloga ustavne obtožbe v Državnem zboru RS pa bi radi ponovno spomnili na vlogo, ki jo je imel Tomaž Ertl v času osamosvajanja Slovenije.
Čutimo se dolžni odzvati, ne samo zato, ker naš inštitut nosi ime ključnega človeka slovenske pomladi dr. Jožeta Pučnika, ampak tudi zato, ker je s tem dejanjem predsednik republike omalovaževal delo vseh tistih, ki so, v nasprotju z Tomažem Ertlom, verjeli v demokracijo, evropske vrednote, človekove pravice in samostojno slovensko državo. Tako ne razumemo sprenevedanja tistih, ki se ne ozirajo na zgodovinska dejstva in dokumente, ki pričajo o vlogi Tomaža Ertla v tem času. Vse to po našem mnenju dokazuje, da Slovenija ni in očitno še dolgo ne bo pravna država, taka dejanja pa skupaj s predlogi o poimenovanju Titove ceste in podobnimi idejami vse bolj odmevajo tudi v demokratičnem svetu, kjer tega preprosto ne morejo razumeti.
Spoštovanje človekovih pravic predstavlja bistvo vsake demokratične družbe, kar v svojih govorih večkrat ponavlja tudi predsednik republike. Le da to očitno v primeru odlikovanja Tomaža Ertla ne drži. V svojem govoru ob obletnici akcije SEVER je predsednik republike dejal: »Slovenija pa je v praksi spoznala še nekaj – pomen varnosti za človekove pravice in za utrjevanje demokracije. V politični teoriji je že dolgo znano, da v graditvi demokratične družbe niso vse človekove pravice aktualne od samega začetka. Že zgodaj je treba zagotoviti pravico do človekove osebne varnosti in fizične integritete, da bi nastale razmere, v katerih lahko v polni meri zaživijo druge pravice, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda združevanja in naposled, svobodne in poštene volitve.« Po našem mnenju Tomaž Ertl ni poskrbel za varnost v smislu varovanja človekovih pravic in utrjevanja demokracije, ampak je kot načelnik Službe državne varnosti in republiški sekretar za notranje zadeve odobril uporabo posebnih metod in sredstev za zaščito nedemokratične oblasti in proti ljudem. S tem je sistematično kršil človekove pravice in uporabil vsa sredstva, da bi se procesi demokratizacije zaustavili.
Ob vložitvi ustavne obtožbe se je vsa razprava usmerila zgolj na pravne vidike ustavne obtožbe, pri tem pa se pozablja, da ustava ni le pravni, ampak tudi politični akt in da Državni zbor RS ni le zakonodajno telo, ampak tudi prostor za politično razpravo, v kateri se poleg pravnih govori tudi o etičnih vidikih delovanja predsednika republike. Slovenska ustava pa poslancem Državnega zbora RS ob takih in podobnih primerih take razprave ne dopušča. S poudarjanjem pravnega vidika ustavne obtožbe se postavlja Državni zbor RS v vlogo sodišča, s formalnim onemogočanjem politične razprave pa se mu dejansko odvzema možnost demokratične razprave o ravnanju predsednika republike. Le ustavna obtožba omogoča, da se poleg pravnih vidikov ravnanja predsednika države, razpravlja tudi o etičnih in moralnih vidikih. Po 107. členu Ustave RS mora predsednik republike na zahtevo državnega zbora izreči mnenje o posameznem vprašanju, kar pomeni, da lahko pošlje le pisno mnenje, nikjer pa ni določena njegova obveznost, da s predstavniki ljudstva v Državnem zboru sodeluje v politični razpravi.
Pričakujemo, da se bo predsednik republike dr. Danilo Türk udeležil seje Državnega zbora RS in da bo v skladu z 107. členom Ustave RS pojasnil razloge za podelitev odlikovanja Tomažu Ertlu.
IZJAVA ZBORA ZA REPUBLIKO OB OBRAVNAVI USTAVNE OBTOŽBE ZOPER PREDSEDNIKA REPUBLIKE DR. DANILA TÜRKA
Zbor za republiko je pred časom izrazil svoje odločno nasprotovanje podelitvi državnega odlikovanja Tomažu Ertlu. Ne glede na pozitiven pomen akcije Sever bi bil moral predsednik republike na zgodovinsko vlogo Tomaža Ertla gledati celovito – gre vendarle za zadnjega notranjega ministra v nedemokratičnem režimu in za dolgoletnega šefa UDBE – organizacije, ki simbolizira nedemokratični režim, kršenje človekovih pravic, zanikanje pravne države, državni kriminal in nasprotovanje težnjam po slovenski osamosvojitvi.
Ne glede na različna pravna stališča o ustavni obtožbi menimo, da je legitimen interes opozicije, da se v državnem zboru opravi razprava o tem dejanju in da predsednik republike v predstavniškem domu slovenske demokracije pojasni svoj odnos do zgodovinske vloge Tomaža Ertla in UDBE.
Tudi sami izražamo pričakovanje, da bo predsednik republike pojasnil svoj odnos do enopartijskega režima, vloge UDBE pri kršenju človekovih pravic, teptanju demokracije in zatiranju slovenske pomladi oziroma teženj po samostojnosti in demokratičnosti Slovenije. Prav tako pričakujemo, da se bodo o teh vprašanjih izrekle posamične politične stranke.
Prav je, da slovenski državljani slišijo, kakšen je odnos predsednika in posamičnih parlamentarnih strank do teh vprašanj. Prav je tudi, da slišijo stališče predsednika in parlamentarnih strank do vprašanja, ali je etično sprejemljivo za neko posamično akcijo, ki jo je vodil po službeni dolžnosti, odlikovati človeka, ki je svoje profesionalno življenje usmeril proti vrednotam slovenske samostojnosti, demokracije, pravne države in človekovih pravic.
dr. Gregor Virant
predsednik Sveta Zbora za republiko