Cilj Slovenije 2.0 je oblikovati dom za svobodo in pravičnost

Nobena družbena pogodba brez etičnega imperativa nima nobene vrednosti. Predsednik SDS Janez Janša je v okviru uvodnega nagovora na letošnjih Pučnikovih dnevih, posvečenih razpravi o  Sloveniji 2.0, zbrane uvodoma spomnil na čase, ko je nastajala Slovenija 1.0. Takrat smo bili ravno tako priča pragmatizmu mednarodne skupnosti (tako politike, kot medijev), ki je, kljub razglasitvi samostojnosti Slovenije in agresiji JLA nad novo državo, govorila, da gre za notranjo zadevo Jugoslavije, tako smo bili prepuščeni sami sebi. »Počutili smo se izdane od tistih, za katere smo verjeli, da delijo iste vrednote z nami in da imajo na prvem mestu človekove pravice, saj smo verjeli, da so na naši strani tisti, ki so se zavzemali za človekove pravice, demokracijo in svobodo posameznika in da tega ne postavljajo na drugo ali tretje mesto za nekimi pragmatičnimi interesi. Vendar smo takrat na lastni koži občutili, da temu ni bilo tako. Spomnim se pisem, ki sem jih takrat dobival, pisem razočaranih sodržavljanov, ki so izražali obup nad tem, da so jo vsi pozabili. A Slovenija je takrat zdržala in mednarodna podpora se je začela obračati, vendar se nikoli ne bi, če se ne bi sami postavili na lastne noge in se osamosvojili,« je dejal Janša. Dodal je, da smo bili priča nadaljevanju takšne politike mednarodne skupnosti v primeru Bosne in Hercegovine. Kot je izpostavil, smo bili priča delitvi ozemlja med Miloševićem in Tuđmanom, ko so se Bošnjaki goloroki upirali Miloševiću, mednarodna skupnost pa je poleg tega uvedla še embargo in jim s tem odrekla pravico do samoobrambe. »Slovenija je bila enodušno na strani tistih, ki so bili prepuščeni enaki usodi, kot Slovenija v tistih prvih dneh po napadu,« je še dejal.  Svojo razpravo je nadaljeval z oceno reakcij mednarodne skupnosti v primeru demokratičnih gibanj v arabskem svetu, in nenazadnje Libiji. Janša je bil kritičen do slovenske politike, ki se je do dogajanja v Libiji sprva opredelila z besedami, da gre za »njihovo notranjo zadevo«, da nasprotujejo vmešavanju od zunaj ter da ima libijski režim še vedno določeno legitimnost, po sprejemu resolucije OZN pa so skušali obrniti ploščo. Janša se je vprašal, kam smo prišli, da tisti, ki nas predstavljajo v svetu, govorijo isti pragmatični jezik kot tisti, ki so nam odrekli pomoč po osamosvojitvi.V nadaljevanju je izpostavil, da se je Slovenija v zadnjih 20 letih sicer razvijala, da pa je razvoj z etičnega vidika potekal v napačno smer. Kot je še dejal, se je pred nekaj tedni udeležil političnega vrha EPP, kjer je tekla razprava o tem, kako pomagati ljudem, ki so zastavili svoja življenja za človekove pravice, svobodo in demokracijo. »Šlo je pravzaprav za enake dileme kot takrat, ko je šlo za Slovenijo ali za Bosno,« je dejal in dodal, da je, za razliko od primera Bosne, mednarodna skupnost porabila precej manj časa, da je reagirala. »Preseneča, da je Slovenija vsaj uradno na strani tistih, ki ne razumejo, kaj so temeljne vrednote,« je še dejal Janša in se vprašal, kje je zdaj Slovenija, če pravice, ki smo si jo vzeli in ki smo jo zapisali v temeljno ustavno listino, ne priznavamo drugim.V nadaljevanju se je dotaknil tudi odnosa do mrtvih. »Moti me odnos tistih, ki pravijo, da je ukvarjanje s to temo kulturni boj. Še antična ljudstva so vedela, da je treba mrtve dostojno pokopati. Tisočletja nazaj je bila to občečloveška norma, ki ji nihče ni oporekal. V Sloveniji leta 2011 pa se tej normi oporeka,« je dejal in dodal, da govoriti o Sloveniji 2.0 pomeni govoriti tudi o teh stvareh, o tem, da se morajo upoštevati neke osnovne civilizacijske vrednote. Predsednik SDS je poudaril, da govoriti o Sloveniji 2.0 ne pomeni zgolj govoriti o tem, kakšni členi bodo v dopolnjeni ali novi ustavi. »Nobena družbena pogodba brez etičnega imperativa nima nobene vrednosti,« je bil jasen. Poudaril je, da se je po osamosvojitvi začelo govoriti, da je več resnic in da kot prava velja tista, ki se večkrat pove. Pojavile so se tudi teze, da se je berlinski zid podrl na obe strani. V skladu s to logiko niso zmagale vrednote svobode, spoštovanja človekovih pravic in demokracije, temveč se bo šele videlo, kdo je pravzaprav zmagal. Kot je dejal, sta bili obe tezi v Sloveniji sporočeni z najvišjega mesta in razširjeni zelo na široko, tako da smo danes prišli v situacijo, ko lahko kritizirate vse institucije te države, razen tistega, kar je »edina« resnica. Za ponazoritev slednjega je prebral sporočilo iz koordinacije veteranskih organizacij pri predsedniku države iz začetka leta 2011, kjer so zapisali: »Zaskrbljujoči so poskusi razvrednotenja države, obrambno-varnostnih struktur, organov pravosodja in celo institucije predsednika republike«. To so po mnenju predsednika SDS očitno nedotakljive funkcije v Sloveniji in gre za enako sintagmo, kot bi jo lahko prebrali pred 30-imi leti, morda z dodatkom omembe Tita.Zatem se je osredotočil na dejstvo, da v zadnjega pol leta propada hrbtenica slovenskega gospodarstva, vendar ne zaradi krize. Kot je pojasnil, gre za podjetja, ki ne propadajo zaradi panoge, v kateri delujejo, ali zaradi pomanjkanja naročil, temveč so prizadeta zaradi plačilne nediscipline in blokiranega delovanja finančnega servisa, za kar ni kriva svetovna gospodarska kriza. Poudaril je še, da je odnos vladajočih do sektorja malega in srednjega podjetništva v Sloveniji podoben, kot je bil pred osamosvojitvijo. Gre za sistem, ki ni odvisen od vlade, ki je nastal na podlagi dobrih idej posameznikov. »To je neodvisen segment, ki zahteva pravno državo, enakost pred zakonom in učinkovito delovanje pravosodja,« meni Janša in dodaja, da gre za nek srednji razred, ki je realna podlaga za demokracijo. »Izginja še en avtonomen podsistem slovenske družbe, ki je bil neka osnova za delovanje pravne države, ker trg potrebuje regulacijo, v smislu, da so pred zakonom vsi enaki,« je še poudaril Janša in dodal, da ima vladajoča tranzicijska levica raje sisteme, ki so podrejeni in priklopljeni na državne jasli.Opozoril je še, da erozija temeljnih vrednot in ekonomsko uničenje realne hrbtenice slovenske družbe peljejo v situacijo, kjer tudi volitve ne bodo nič pomagale, temveč bo pomagal šele dolgotrajnejši proces, ki pa v štirih letih ni izvedljiv. »Vsaka naslednja vlada se bo soočila s temeljnim problemom, kje zagotoviti sredstva, da bodo nekateri družbeni podsistemi sploh še lahko funkcionirali,« je dejal in spomnil, da je Pahorjeva vlada Slovenijo v zadnjih dveh letih zadolžila bolj kot je bila ta zadolžena v sto letih prej. »Prihajamo do praga, preko katerega ne bo šlo,« opozarja Janša in dodaja, da se družba ne more dolgo razvijati v smeri, ko se ne upošteva temeljnih postulatov glede tega kaj je prav in kaj ne, saj slej ko prej pride do zloma. Opozoril je na zadnja imenovanja ključnih ljudi v pravosodju, med katerimi so tako tisti, ki so v prejšnjem sistemu kršili človekove pravice, kot tudi javno in aktivno nasprotovali osamosvojitvi.Janša je opozoril tudi, da je čas pomembna dimenzija in da je treba razpravljati o cilju. »Ko se začne razpravljati o cilju, se začne iskanje poti do tega cilja,« poudarja predsednik SDS, ki se zaveda, da se le tako začne zbirati energija, ki pripelje do sprememb. »Cilj Slovenije 2.0 je oblikovati dom za svobodo in pravičnost,« je prepričan predsednik SDS, ki meni, da mora Slovenija postati država, kjer bodo pravila veljala za vse enako. »Ko bomo to vzpostavili, bo vse ostalo prišlo samo po sebi,« je zaključil.