Cilj: Potop slovenskega športa?

Vse manj državnega denarja za šport. Največji primanjkljaj v predlogu proračuna programom športa. Skoraj pol milijona manj za vrhunski šport. “Izstopna strategija” ali “strategija potopa.” Slovenski športniki ne glede na razmere v svetu blestijo na belih strminah, skakalci so dobili krila, nogometaši še počasi pričenjajo brusiti kopačke za nastop na mundialu, rokometaši so v upanju na ponovitev velikih uspehov na največjih tekmovanjih, košarkarje čaka pomembna poletna preizkušnja. Vse to pa seveda stane. S športom je tako ali drugače povezan domala vsak Slovenec, več kot pol nas bi naj bilo med gibalno aktivnimi.

Gospodarstvo ob skoraj 10% padcu rasti in že rekordni brezposelnosti globoko sopiha na poti preživetja. Žrtve gospodarske krize so povsod, posledice so vidne in občutne tudi v slovenskem športu. Ob lokalnih skupnostih, Fundaciji za šport in gospodarstvu je pomemben deležnik podore športu tudi država. Prav slednja pa našemu nacionalnemu ponosu s predlogom finančnega načrta za leto 2010 obrača hrbet.

Prvi pogled na predlog razdelitve denarja za šport v olimpijskem letu kaže zadovoljivo stanje, vendar je realna slika vse prej kot ugodna za najbolj vitalna področja športa. Država namenja občutno manj sredstev najranljivejšim skupinam, to je mladim v športu. Za štipendiranje nadarjenih športnikov namenja denimo kar 26% manj denarja kot lani, še več, 33% bo manj denarja za programe športa, ki se odvijajo v času počitnic. Za študentsko populacijo, za katero mnogi strokovnjaki menijo, da je tako ali tako preveč pasivna, ji država namenja kar 38% manj denarja kot v lanskem letu. Športno aktiven narod pa bo prikrajšan tudi za 10% denarja za športno rekreacijo. Še na slabšem so tudi športniki invalidi. V zadnjih dveh letih je s strain države delež sredstev za programe športa invalidov zmanjšan za neverjetnih 53%.

Tudi naši vrhunski športniki in trenerji v olimpijskem letu gotovo ne bodo zadovoljni državne pogače. Država jim je letos zmanjšala podporo za skoraj pol milijona evrov. Zmanjšanje sredstev za podporo vrhunskim športnikom je povsem nerazumljivo in nestrokovno v olimpijskem letu.

Dodaten udarec bodo letos s strani države doživele tudi nacionalne športne zveze, ki so odgovorne za življenje športa v naši državi. Ministrstvo za šolstvo in šport tudi njim letos zmanjšuje pomembna sredstva za delovanje in jih tako še dodatno sili k najemanju dragih premostitvenih kreditov za preživetje. Športne zveze, ki skrbijo za aktivnosti na področju športne rekreacije bodo denimo ob kar 37% sredstev glede lani. Posledice takšnih državnih ukrepov bodo imele nedvomno dolgoročno negativno sled. Že tako malo zaposlenih v športu bo še ob edini vir prihodka.

Država torej v enem najbolj kriznih obdobij namenja športu znatno manj denarja kot v preteklih letih. Od skupne vreče nekaj več kot 36 milijonov evrov gre za programe športa le tretjina. Pa še od tega le majhen delež neposredno v šport. Globoko je padel tudi odstotek rasti sredstev države, namenjene športu. Če je bilo leta 2007 zabeležena letna porast državnih sredstev za šport kar 71%, je letos le še 5% glede na preteklo leto.

 
Gibanje rasti deleža sredstev države za šport
 

Kdo pa so dobitniki letošnjega boja za državne drobtinice? Največji delež znova pobira neučinkovita športna birokracija. Novoustanovljeni Zavod za šport Planica, bo samo za plače v letošnjem letu porabil krepko več kot 400.000 evrov. Zavod, ki je bolj ali manj zalagalnica političnih kadrov, v zadnjem letu ni dal od sebe še ničesar. Več sredstev je namenjeno tudi športni infrastrukturi, kjer pa se ključni projekti kot vemo, slabo odvijajo. Lani je bilo ministrstvo za šolstvo in šport na tem področju posebej neučinkovito, saj jim je v proračunu ostalo kar nekaj milijonov
nerealiziranega denarja.

Olimpijski komite, ki je znal v preteklosti glasno ropotati zaradi nezadostne državne podpore, pa je povsem tiho. Očitno se s takšno vladno politiko strinja. Ali pa je Kocijančiču, ki bi se naj letos, po skoraj dveh desetletjih, poslovil od predsedniškega stolčka, malo mar za prihodnost slovenskega športa.

Očitno pa se država brezbrižno odreka odgovornostim in prenaša vso breme na pomoči nezmožno gospodarstvo in predvsem pleča staršev, ki po večini ne zmorejo niti za položnice, kaj šele za drage športne copate.

 

  

Področje Sredstva 2010

Informiranje v športu                                                                              – 58%

Šport invalidov (v zadnjih dveh letih)                                                            – 53%

Velike mednarodne športne prireditve   – 50%

Tekmovanja vrhunskih športnikov   – 45%

Medfakultetna športna tekmovanja – 38%

Delovanje športnih zvez na državni ravni na področju športne rekreacije      – 37%

Programi za otroke in mladino v počitnicah in pouka prostih dnevih    – 33%

Mednarodna dejavnost     – 29%

Štipendiranje nadarjenih športnikov      – 26%

Delovanje nacionalnih športnih zvez      – 25%

Delovanje športnih zvez na državni ravni na področju športa otrok, mladine
in študentov   – 25%

Interesna športna dejavnost študentov – 22%

Pripravništva v športu   – 16%

Vrhunski šport     – 11%

Priprave mlajših in mladinskih reprezentanc     – 10%

Športna rekreacija    – 9%

Državna zavoda na področju športa in OKS-ZŠZ    + 38%

 

 

Odbor za šolstvo in šport pri Strokovnem svetu SDS