Čezmejni slovenski delavci, ki v Avstriji plačujejo dodatno pokojninsko zavarovanje, diskriminirani

Suzana Lep Šimenko (175)

Kljub temu da večina čezmejnih slovenskih delavcev v Avstriji plačuje dodatno pokojninsko zavarovanje pri skladih, ki so sicer registrirani samo v Avstriji in tam tudi delujejo, niso nujno tudi opravičene do davčne olajšave po 117. členu Zakona o dohodnini.

Poslanka SDS Suzana Lep Šimenko je na Vlado RS naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z davčnimi olajšavami.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Večina čezmejnih delavcev v Republiki Avstriji plačuje dodatno pokojninsko zavarovanje pri skladih, ki so registrirani samo v Republiki Avstriji in delujejo samo v Republiki Avstriji. Te osebe vsako leto tudi oddajajo davčno napoved v Republiki Sloveniji, vendar niso nujno tudi opravičene do davčne olajšave po 117. členu Zakona o dohodnini, ki določa: »Letna davčna osnova zavezanca, ki je rezident, se lahko zmanjša za znesek premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jo je plačal zavezanec zase izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v Sloveniji ali v drugi državi članici EU, po pokojninskem načrtu, ki je odobren in vpisan v poseben register v skladu s predpisi, ki urejajo prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar največ do zneska, ki je enak 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovanca, oziroma 5,844% pokojnine zavarovanca.«

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ2)  pa ureja vpis odobritev in registracijo takšnih pokojninskih načrtov v Republiki Sloveniji. Iz navedenega izhaja, da če sklad v Republiki Avstriji ne želi vpisa v register, ki ga ureja ZPIZ2, tudi slovenski delavec, ki dela v Republiki Avstriji, ni upravičen do davčne olajšave, kar takšne slovenske delavce postavlja v neenak oziroma diskriminatoren položaj pri obravnavi pravice do davčne olajšave v primerjavi z ostalimi slovenskimi delavci. Dejstvo, da večina slovenskih delavcev v Republiki Avstriji ne more vplačevati v sklad, ki si ga lahko poljubno izberejo (tak primer so zdravniški poklici), in dejstvo, da se takšen sklad ne želi ali ne more (zaradi avstrijske zakonodaje) registrirati v Republiki Sloveniji, ne morejo biti utemeljeni razlogi za diskriminatorno obravnavo slovenskih državljanov, saj gre za okoliščine na katere ne morejo vplivati ali si jih izbirati.

V zvezi s tem, vas sprašujem:

  1. Ali Vlada RS oziroma pristojna ministrstva nameravajo predlagati zakonske rešitve, ki bodo to diskriminacijo odpravile?
  2. Koliko je takšnih slovenskih državljanov, ki delajo v tujini in vplačujejo v tuje zavarovalne sklade oziroma pokojninske načrte? Koliko od teh skladov oziroma pokojninskih načrtov v Republiki Sloveniji ni registrirano?
  3. Kateri skladi oziroma pokojninski načrti so registrirani po 225. do 230 členu ZPIZ2?
  4. Kakšen je namen določila 117. člena Zakona o dohodnini, da se olajšava prizna samo delavcem, ki vplačujejo v registriran sklad, čeprav takšen sklad deluje po predpisih v državi EU, v kateri je registriran? Kateri cilj se s takšno omejitvijo zasleduje?
  5. Zakaj se delavec ne bi mogel sam prijaviti kot vplačnik v sklad, ki delujejo po predpisih države EU in biti tako deležen olajšave?

Odgovor vlade.

Sorodne novice

 
PREDLAGAJ IDEJO ZA BOLJŠO SLOVENIJO
Imate kakšno vprašanje ali dober predlog za naš program?

Preverite, vprašajte, predlagajte.