Četrti železniški paket nad državne monopole
nedelja, 18. 12. 2016Gre za sklop ukrepov za izboljšanje konkurenčnosti železniškega potniškega prometa kot tudi učinkovitosti železniških storitev v Evropski uniji.
»Kot nadomestna članica Odbora za promet in turizem sem zadovoljna, da je po skoraj štirih letih, kar je Evropska komisija predlagala sveženj ukrepov, le-ta končno pod streho. Evropske železnice zaostajajo za drugimi oblikami prevoza po številu potnikov pa tudi uporabniške izkušnje so, kot kažejo raziskave, zelo različne,« je bila jasna Patricija Šulin.
Evropska poslanka Patricija Šulin je med drugim poudarila: »Cilj novih pravil je tako izboljšati kakovost storitev železniškega potniškega prevoza in povečati njihovo operativno učinkovitost, hkrati pa bomo naredili korak naprej v razvoju enotnega evropskega železniškega območja. Prvi pomemben element je postopna uvedba odprtih razpisov za sklepanje pogodb o izvajanju javne službe potniških železniških storitev. S konkurenco med ponudniki, ki bi se za sklenitev pogodbe potegovali na razpisih, bi bile njihove ponudbe bolj usmerjene v potrebe potnikov in cenovno ugodnejše za javni proračun.«
Patricija Šulin pozdravila določbo, da bodo izvajalci javne službe morali pri izvrševanju pogodb o izvajanju javne službe spoštovati veljavne obveznosti na področju socialnega in delovnega prava, določene v pravu Unije, nacionalni zakonodaji ali kolektivnih pogodbah. Če pristojni organ od izvajalcev javne službe zahteva, da izpolnjujejo določene kakovostne in socialne standarde, morajo biti ti standardi, vključno s pravicami in obveznostmi glede premestitve zaposlenih, vključeni v razpisni dokumentaciji in pogodbah o izvajanju javne službe.
»Prosti dostop za železniška podjetja in krepitev upravljanja infrastrukture za izboljšanje ne diskriminatornega dostopa do železniške infrastrukture, omogoča železniškim prevoznikom, da lahko s svojimi storitvami konkurirali po vsej EU. S tem se napoveduje večja konkurenčnost državnim železniškim monopolom, hkrati pa zanje to pomeni tudi večjo možnost opravljanja storitev v drugih državah članicah,« je bila jasna Patricija Šulin.
Zakonodaja še vedno omogoča neposredno sklenitev pogodb brez razpisa, vendar le v primerih, ko to zagotavlja izboljšanje storitev za potnike ali večjo stroškovno učinkovitost: med pogodbenimi obveznostmi izvajalca bi morale biti tudi določene zahteve o točnosti in pogostosti storitev, kakovosti voznega parka in transportnih zmogljivostih, pogodbe bi se lahko sklenile neposredno samo z izvajalci, ki ne presežejo letnega prometa 7,5 milijona evrov, oziroma prepeljejo letno do 500.000 potniških kilometrov.
Nova zakonodaja tudi omogoča vsem železniškim prevoznikom v EU ponujanje svojih komercialnih storitve prevoza potnikov na kateremkoli evropskem trgu. Države članice bodo novemu ponudniku sicer lahko omejile dostop na samo določene dele omrežja, če bo namen teh omejitev zagotavljanje izvajanja javne službe, kot bi predvidevale že sklenjene pogodbe z drugimi ponudniki.
Pred odločitvijo o omejitvi dostopa do omrežja bo nacionalni regulator moral opraviti objektivno ekonomsko analizo dejanskega stanja, prav tako bo treba predhodno ugotoviti morebitna nasprotja interesov. Vsi izvajalci javne službe potniških železniških storitev bodo morali tudi izpolnjevati vse obveznosti, ki jim jih nalaga socialna in delovnopravna zakonodaja, bodisi evropska, nacionalna ali pa skozi kolektivne pogodbe.
Železniški prevozniki bodo nove komercialne storitve na domačih linijah lahko začeli ponujati decembra 2020. Javni razpisi za izvajanje storitev bodo postali obvezni decembra 2023.
