Četrina Slovencev brez zobozdravnika
torek, 21. 4. 2009Objavljamo celoten magnetogram poslanskega vprašanja in odgovore ministra.
Magnetogram ni lektoriran.
FRANCE CUKJATI: Hvala za besedo. Hvala tudi kolegom. Gospod minister, zopet smo pri zobozdravstvu in verjetno se bova oba strinjala s tem, da je ena od značilnosti slovenskega zobozdravstva, da je vse težje dostopno in da je tudi kvaliteta včasih zaskrbljujoča. Namreč, kar 24% odraslih Slovencev ne hodi k zobozdravniku praktično nikoli, saj niso nikjer opredeljeni. Naslednja značilnost slovenskega zobozdravstva je tudi skromna kapaciteta zobozdravstva. En zobozdravnik pride na 2.600 odraslih prebivalcev, v Evropi je ta številka bistveno nižja, sprejemljivo je 1.600 prebivalcev na zobozdravnika. Sredstva za zobozdravstvo so se v desetih letih razpolovila. Poudarjam, razpolovila, v primerjavi z drugimi zdravstvenimi sferami. Namreč pred desetimi leti je zobozdravstvo še bilo deležno 8% sredstev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, sedaj samo še 4% in pa, da ne govorim o administrativnih obremenitvah, ki prav v zadnjem letu oziroma v teh mesecih tako zelo obremenjujejo zobozdravnike, da jim praktično za tretjino časa pobere neposredno administrativna zadeva in zato je seveda toliko manj časa za paciente. In v tem času pristopa k tem problemom Zavod za zdravstveno zavarovanje z napovedjo oziroma z uvajanjem glavarinskega sistema, kjer bo zdravstveni dom oziroma zobozdravstvena ambulanta prejela sredstva z ozirom na število predeljenih pacientov, kar pomeni, da bo ta budžet ostal enak kljub temu, da se bo dvignilo število predeljenih pri vseh zobozdravnikih in ko bodo enkrat vsi Slovenci odrasli opredeljeni, bo seveda na pacienta za 30% manj sredstev, kot jih je danes. Kajti bo število opredeljenih na zobozdravnika od 1.900 na 2.600, to je porast za 30% in seveda bodo tudi sredstva na pacienta za 30% nižja in ob vsem tem seveda so zobozdravniki upravičeni in tudi pacienti, kajti to pomeni za kvaliteto zobozdravstvenih storitev. Kajti zatekali se bodo samo k najcenejšim storitvam, kot je recimo ekstrakcija zob in pa potem bodo seveda ponudili pacientu samoplačniško implantacijo novega zoba.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Prosim minister za odgovor.
BORUT MIKLAVČIČ: Spoštovani dr. Cukjati. V kar nekem delu vašega vprašanja, bi z ugotovitvami soglašal. Vendarle poskušal bom v odgovoru postreči še z nekaterimi podatki, ki pa mislim, da kažejo nekoliko drugačnejšo luč.
Težko je odgovoriti na vprašanje kaj je z našo zobozdravstveno politiko. Tudi težko je podobno odgovoriti, kaj je z našim zdravstvenim sistemom v celoti, kajti za nas je osnovni problem, da nimamo dolgoročne usmeritve in dolgoročne ali vsaj kratkoročne strategije ne na področju zobozdravstva in ne na področju zdravstvene politike v Sloveniji.
Razvoj zdravstvenih dejavnosti v naši državi že vrsto let teče, precej, bi rekel nežno, nenadzorovano, delno nenačrtno, usklajeno z interesi posameznih skupin izvajalcev ali okolij, manj skladno s potrebami prebivalstva. Stanje na tem področju pa je slika in dokaz, da brez načrtnega usmerjenega razvoja, tako v zobozdravstvu, kot v zdravstvu nasploh, ni pričakovati boljših rezultatov v zadovoljstvo zavarovancev in državljanov. Predvsem je razmere v zobozdravstveni dejavnosti spremenila nenadzorovana privatizacija. Dejstvo namreč je, da ima Slovenije; tudi se razhajava dr. Cukjati z enim podatkom. Jaz sem ga prepisal iz podatkov, ki jih ima Evropska skupnost; v Sloveniji imamo na 100 tisoč prebivalcev 61 zobozdravnikov, kar je nad povprečjem EU, 25 članov, kjer imajo 59. Ni bistvene razlike, ampak za primerjavo. In da torej na tem področju težko govorimo o deficitu, vendar je od vseh 1231 zobozdravnikov v Sloveniji zaposlenih v javnih zavodih 505 – 40%, 597 jih dela na podlagi koncesije in imajo jih, spoštovani dr. Cukjati še 160, ki so čisti zasebniki, se pravi brez koncesije. Koncesionarji pa se vendarle obnašajo drugače od tistih, ki delajo v javnih zavodih. Po pritožbah zavarovancev; tako, kot tudi vi v vašem vprašanju ugotavljate, teh pritožb ni malo; ugotavljamo, da si posamezni koncesionarji prilagajajo delovni čas svojim potrebam. V ponedeljek dopoldne jih ne dela veliko, v petek popoldne jih dela malo. Zato z novim zakonom in zakonodajo, ki jo pripravljamo želimo te stvari urediti. Po pritožbah zavarovancev ugotavljamo tudi, da so posamezne ambulante koncesionarjev zaprte dalj časa, kot je to dovoljeno in ni dogovorjenega nadomestila v času počitnic in v drugih primerih odsotnosti. S tem se seveda zmanjšuje dostopnost do zobozdravstvenih storitev za tiste paciente, ki si samoplačniških ali nadstandardnih storitev ne morejo privoščiti. Mi smo naredili, spoštovani doktor, samo en ukrep, ko smo skupaj z Zavodom zahtevali, da se tudi tisti zobozdravniki, ki imajo samo 400 opredeljenih, morajo prevzeti več opredeljenih, da bi to breme razbremenili v primerjavi s tistimi, ki jih imajo tisoč ali več.
Moram vam povedati, v ministrstvu nismo sprejeli nobenega ukrepa, ki bi dodatno administrativno obremenjeval.
Res je, vaša ugotovitev je točna, dr. Cukjati, 4,4% namenjamo za zobozdravstvo, od celotnih sredstev. Če povem v številkah, v letu 2008 je bilo namenjeno za zobozdravstvo šestinosemdeset milijonov iz sredstev obveznega zavarovanja in dvainšestdeset iz prostovoljnega. Z novo zakonodajo mislimo resno pristopiti k razrešitvi navedenih problemov in težav. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim za dopolnitev odgovora, prosim gospod Cukjati.
FRANCE CUKJATI: Hvala za odgovor, s katerim nisem prav zadovoljen in bi prosil še za dodatne podatke.
Poglejte, sistem plačevanja in to kar sedaj vpeljuje Zavod za zdravstveno zavarovanje nima nobene zveze s tem ali je zobozdravnik koncesionar ali zaposlen v zdravstvenem domu, nobene zveze. Tudi podatki o tem so za lase prevlečeni in se črno belo ne da govoriti eni so lenuhi, drugo so pridni, eni delajo samo pet ur na dan, drugi dvanajst ur na dan, to vemo kako je. Je pa res, gospod minister, da je to zelo nevaren poseg, tako drastičen poseg v način financiranja zobozdravstva, ne da bi prej naredili nek političen projekt reševanja celotnega vprašanja. To je to. In mislim, da bo velika škoda narejena, če boste s tem kar ste napovedali zamujali. To pa ni več stvar Zavoda za zdravstveno zavarovanje ampak stvar ministrstva, zagotavljati kvaliteto. V osnutku Zakona o zdravstveni dejavnosti celo načrtujete ustanovitev inštituta zavoda za zagotavljanje kvalitete v zdravstvu, kamor sodi tudi zobozdravstvo. S tem, gospod minister kar je bilo uvedeno 1. aprila pa nihče ne ve kako bo to teklo in je vsa zmeda.
S tem bomo zrušili še tisto kvaliteto, ki jo imamo. Tukaj pa ni več samo odgovornost Zavoda za zdravstveno zavarovanje ampak vaša odgovornost.
In bi prosil, če mi odgovorite kaj boste naredili, da boste ta poseg Zavoda za zdravstveno zavarovanje, v samo politiko načelno politiko, zobozdravstveno, preprečili in uveljavili interes države.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Prosim ministra za dopolnilni odgovor. Prosim
BORUT MIKLAVČIČ: Dr. Cukjati, oba veva zelo dobro, da imamo v Sloveniji zobozdravnika, ki ima opredeljenih tisoč in več zavarovancev in da imamo na drugi strani zobozdravnika, ki jih ima najmanjši v Sloveniji tristo osemindvajset.
To ni pravično. Mi se resno pripravljamo, imeli smo vrsto pogovorov in prosili smo Zdravniško zbornico Slovenije, Slovensko zdravniško društvo, Združenje stomatologov, da skupaj pristopimo k novemu načrtovanju in konceptu razvoja zobozdravstva v Sloveniji, od preventive, o kateri nisva govorila, do rednih posegov zdravljenja. Računam, da bi s tem zelo pohiteli in da bi v skladu s predlogom zakona o zdravstveni dejavnosti imeli te stvari pripravljene, ko bomo prišli v Državni zbor.
Vendar osebno vidim, da je velik problem predvsem v tem delu. In mislim, da tudi del vprašanja izhaja iz tega, ko sem se pogovarjal s predsednico zobozdravstvene sekcije pri slovenski zdravniški zbornici, z gospo dr. Merkoljevo, in sva te teme obravnavala in ko sem ji predlagal, da moramo uvesti nek način nadzora, kako se storitve plačujejo, ter da bi želeli imeti točno sliko, kaj plača zavarovanec, kaj plača zavod in kaj plača prostovoljno zavarovanje, sem po mailu dobil pismeni odgovor, da se o vseh stvareh lahko pogovarjava, o nadzoru in evidenci cen pa ne. Tu imamo težave. Ministrstvo bo prišlo s programom in jaz bom poprosil Državni zbor oziroma še v fazi javne razprave o novem zakonu za vaše dopolnitve in predloge. Ukrep, ko predlaga zavod, s čimer je ministrstvo soglašalo, da tisti zobozdravniki, ki imajo minimalno opredeljenih ljudi, to povečajo, in to ni bilo dodatno administriranje, pač pa zgolj izravnava in neka pomoč, da bi lahko storili več.
Še en podatek, in končam. Koncesionarji, dr. Cukjati, opravijo 100% program, sklenjen z zavodom, javni zavodi nobeno leto ne.