Čestitke ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini

Praznovanje današnjega dneva vrnitve Primorske k matični domovini naj bo storjeno na način, ki ohranja spomin na te dogodke tako, da prihodnjim generacijam daje zgled složnosti in enotnosti slovenskega naroda. Ob začetku tokratnega mandata Državnega zbora je predsednik dr. Milan Brglez z nagovorom počastil vse žrtve totalitarnih režimov, tako fašizma, nacizma kot komunizma. To je bil pohvalen korak k temu, da se v slovenski družbi končno postavijo temelji za spravo. Primorski poslanci iz vrst SDS smo tudi zaradi tega dejanja verjeli, da bo zgled, ki ga je dal predsednik Državnega zbora, lepa popotnica za to, da bomo na tem področju v Sloveniji ravnali tako kot se spodobi za civilizirano družbo. Dan vrnitve Primorske k matični domovini bi morala vsakokratna oblast praznovati na način, ki ohranja spomin na te dogodke tako, da prihodnjim generacijam daje zgled složnosti in enotnosti slovenskega naroda.

V preteklosti je ob praznovanju tega praznika spregovorila poslanka SDS in predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl. prireditve, ki je potekala v Državnem zboru. Nagovor je še vedno aktualen.

Spoštovani predsednik DZ, poslanke, poslanci, ostali vabljeni!
 

15. september Slovenke in Slovenci, še posebej pa Primorke in Primorci, praznujemo “Dan vrnitve Primorske k matični domovini”. Omenjeni praznik smo poslanci državnega zbora izglasovali leta 2005, v preteklosti pa prizadevanja za ta praznik, žal, niso bila uspešna.
 
Takrat smo torej prepoznali pomembnost dogodka izpred 66-ih let, ko je bil na podlagi uveljavitve Pariške mirovne pogodbe takratni Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji vrnjen velik del Primorske, a na žalost brez Trsta in Gorice.
 
Z dnevom vrnitve Primorske k matični domovini obeležujemo spomin na čase, ko se je Primorska pogumno in pokončno uprla fašističnemu terorju, ki pa se ni začel leta 1941, ampak že prej. Prav Primorska z organizacijo TIGR, ustanovljeno leta 1927, ki je bila dolga leta prisilno zamolčana, pred časom pa s strani nekaterih vidnih politikov celo označena za teroristično organizacijo, je bila zgled, kako narod povezovati in ne razdvajati. Legendarni Tigrovec Danilo Zelen je prvi dal življenje v boju proti okupatorju. To je bila prva organizacija, ki se je uprla fašizmu. Prav zaradi složnosti, poguma in pokončnosti je lahko Primorska takrat »vstala«. Vstala v novo življenje, kot pravi pesem, ki jo pozna sleherni Primorec in Slovenec.
 
Zaradi vseh, ki so se pošteno in zavedno borili za slovenstvo ter s tem pokazali pokončnost in pogum proti fašističnemu terorju, bi morala tudi sedanja oblast praznovati praznik na način, ki ohranja spomin na te dogodke tako, da prihodnjim generacijam daje zgled složnosti in enotnosti slovenskega naroda, ne pa da jih z mitingaškimi koncepti proslav razdvaja. “Naj bo Primorska v prihodnje simbol združevanja in ne delitev,” je na proslavi ob dnevu priključitve Primorske matični domovini v Lipici, dejal župan občine Sežana. Vendar kot v posmeh tem besedam in lepim željam, je bil pogled na občinstvo, med katerim je bilo polno simbolov razdvajanja Slovencev, kot so jugoslovanske in partijske zastave, ki so skoraj zasenčile vse ostalo, po velikosti pa celo kraljevale nad prizoriščem.
 
Primorci smo (so) bili vedno zavedni. V srcu, vendar ne ideološko. S svojimi dejanji so si naši predniki izborili tisti prostor, zaradi katerega je Primorska, kot že rečeno, lahko »vstala«. Na podlagi preteklih dejanj posameznikov in organizacij na Primorskem je Slovenija danes popolna celota in lahko v svoji bogati zgodovinski zakladnici najde navdihe poguma, složnosti, pokončne drže, enotnosti, domoljubja, pristnega slovenstva in borbe za temeljne vrednote. V zgodovinski izkušnji Primorcev in Primork lahko vsi skupaj najdemo tista semena, iz katerih lahko vzklije enotna, v pristnem domoljubju in brez delitvenih simbolov,  povezana Slovenija.
 
Obeležitev tega dne je odlična priložnost, da se zaustavimo in se s hvaležnostjo v srcu spomnimo vseh, ki so pomembno sooblikovali prostor politične in duhovne svobode, ki ga danes, desetletja po vrnitvi k matici, predstavlja Primorska. S pogledom v primorsko preteklost  pa lahko vsi skupaj tlakujemo pot za bolj zdravo in na trdnih ter objektivnih temeljih grajeno sedanjost in prihodnost.
 
Čestitke ob prazniku!