Černač: "Vlada zatiska pas pri tistih, ki so ta pas že stisnili do konca"

Vlada ne naredi nič za bolj racionalno porabo javnih sredstev. Poslanke in poslanci so na seji državnega zbora obravnavali predlog zakona o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize v okviru nujnega postopka. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil poslanec Zvone Černač.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.

ZVONKO ČERNAČ: “Spoštovana kolegica, spoštovani kolegi, vsi ostali prisotni. Če je kriza in glede na vsebino tega zakona, Pahorjeva vlada gospodarsko krizo načrtuje zdaj še za prihodnji dve leti, potem je potrebno na eni strani varčevati, na drugi strani pa sprejemati ukrepe za pospešitev gospodarske rasti in preko tega povečanje zaposlenosti in povečanje prihodkov v vse državne blagajne. Ne enega, ne drugega ta interventni zakon ne ureja. Preko varčevanja pri upokojencih, torej pokojninah, otrocih in ostalih, zakon zatiska pas pri tistih, ki so ta pas že stisnili do konca in ga zapeli na zadnjo luknjo. Ne varčuje pa vlada tam, kjer bi bilo potrebno varčevati.

Pahorjeva vlada zadnji dve leti troši bistveno, bistveno več kot je prejšnja vlada trošila v obdobju konjukture, ko se je poraba državnega proračuna gibala na ravni okoli osmih milijard evrov, sedaj pa se že drugo leto proračunski odhodki gibljejo skoraj na ravni desetih milijard evrov. Zadolževanje se je v teh dveh letih podvojilo, kar pomeni, da bo samo breme obresti v dveh letih znašalo toliko, kot po evropskih merilih lahko znaša primanjkljaj državnega proračuna. Ta interventni zakon prihaja za leti 2011 in 2012, torej za obdobje, ko večina držav v Evropski uniji že napoveduje hitrejšo gospodarsko rast, saj je za razliko od Pahorjeve vlade, večina vlad Evropske unije pravočasno sprejela potrebne varčevalne in ostale ukrepe, ki so rezultirali na eni strani v stabilizaciji javnih financ in na drugi strani v hitrejši gospodarski rasti. In v trenutku, ko bi se morali pogovarjati o tem, da v prihodnjih dveh letih okrepimo gospodarsko rast, na drugi strani pa omejimo nepotrebne izdatke preko racionalizacije javnega sektorja predvsem državne uprave, se je vlada odločila, da varčuje pri tistih, ki imajo najmanj in ki že tako in tako težko živijo iz meseca v mesec.

Skrajni čas bi že bil, da bi nam vlada pripravila celovit, konsistenten in operativno razdelan program s cilji, nosilci in roki, ki bi na eni strani pocenili delovanje države, na drugi strani pa okrepili gospodarsko aktivnost in s tem prihodkovno stran vseh javnih blagajn. Zakona tudi ni mogoče podpreti, ker zmanjšuje investicijska sredstva občinam, namesto, da bi jih povečeval. Vir za to imamo. Evropska sredstva, ki bodo v letošnjem letu realizirana približno v polovičnem znesku, ostalo bo torej skoraj pol milijarde neporabljenih in načrtovanih sredstev v letošnjem proračunu, bi lahko namenili za sredstva, ki bi povečala investicijsko aktivnost in vlaganje v posodobitev komunalne in družbene infrastrukture v lokalnih skupnostih. Vlada se je namenila varčevati pri upokojencih. Predvsem pri tistih z najnižjimi pokojninami. Pri tistih, ki prejemajo 200, 300, 400 evrov mesečno je pomemben vsak evro. Verjetno bodo zamrznitev, tudi, če bo ta samo tričetrtinska lažje preživeli tisti s 1.000 evri pokojnine ali več, ampak teh je malo, zakon pa bo veljal za vse enako.

Vlada stiska pas tudi pri najmlajših, pri vrtcih, na tistem delu, kjer gre tudi za neko širšo politiko, ki se ji reče družinska politika. Kakšno je sporočilo vladne politike do mladih družin, če je vlada zarezala pri otrocih, kjer je prihranek relativno majhen in znaša 11,8 milijona evrov na letni ravni. Ni pa istočasno zarezala pri nepotrebni in potratni javni porabi. Primer. Samo za delovanje novih paradržavnih institucij, ki se jim reče agencije in uradi in ki jih je ta vlada ustanovila in jih ustanavlja po tekočem traku, bo na letni ravni porabljenih bistveno več sredstev kot znaša ta znesek, brez, da bi iz tega dobili neko novo dodano vrednost.

Na drugi strani v državi pada število učencev, ne pa tudi število tistih, ki zanje skrbijo. Imamo rigiden in zastarel sistem upravljanja v javnih sistemih, tako v šolstvu, zdravstvu, kot v javni upravi in šolski minister z eno potezo, ko je združil zimske počitnice, naredi gospodarstvo za 15 milijonov evrov škode samo v tednu dni. Torej, namesto, da bi varčevali pri tistih, ki izvajajo javne storitve, vlada varčuje pri uporabnikih. Če smo v zadnjih letih padali po vseh kazalcih, po enem gotovo nismo. Birokratski aparat se je okrepil, učinkovitost le tega pa celo zmanjšala. V tem primeru gre, spoštovana kolegica in kolegi, za nekonsistenten in gasilski pristop, ki je tudi neprimeren, zaradi tega ga ni mogoče podpreti. Vlada stiska pas pri tistih, ki imajo najmanj in daje tistih, ki imajo najmanj in daje tistim, ki imajo največ, nič pa ne naredi na bolj racionalni porabi javnih sredstev in boljšem gospodarjenju in upravljanju z njimi. Iz tega razloga ga v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ne moremo podpreti.”