Černač: "Finančna pomoč Grčiji predstavlja nagrado za nespoštovanje pravil"
torek, 6. 7. 2010V PS SDS smo proti finančni pomoči Grčiji, saj ocenjujemo, da ne morejo države z nižjim standardom prispevati k reševanju težav države, v kateri je standard višji. Poslanke in poslanci na današnji izredni seji državnega zbora po nujnem postopku obravnavajo predlog zakona o posojilu Helenski republiki. Predlog zakona je zboru v obravnavo predložila vlada, stališče poslanske skupine SDS pa je predstavil Zvone Černač.V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.
ZVONKO ČERNAČ: V Slovenski demokratski stranki, v poslanski skupini, Zakona o posojilu Grčiji, govorimo o skoraj 400 milijonih evrov, ne bomo podprli. Celotni paket pomoči naj bi znašal okoli 80 milijard evrov in slovenski prispevek naj bi bil nekaj manj od pol odstotka v tem deležu. Številni argumenti nas vodijo k temu, naj navedem glede na to, da je čas omejen, samo nekaj najpomembnejših. Prvič. Gre za neprimeren način reševanja prezadolžene države. Vse države, ki so vstopile v EU, predvsem pa vse države, ki so vstopile v Evropsko monetarno Unijo, so se obvezale k spoštovanju določenih pravil, vse, tudi Grčija. Izkazalo se je, da je Grčija zavestno prikrivala podatke in namerno prikazovala drugačno stanje od dejanskega, torej ni spoštovala tistega, za kar se je sama obvezala. Tisti, ki je član kluba in ne spoštuje pravil za članstvo, ne more biti zaradi tega še nagrajen. Ta pomoč Grčiji predstavlja ravno nagrado za nespoštovanje pravil. V vseh klubih velja, če ne spoštuješ pravil moraš izstopiti ali pa te izključijo. V primeru Grčije bi morala EU obrati tako pot. Če trenutna pravila tega ne dovoljujejo, bi jih bilo potrebno spremeniti. Predlagani način reševanja bo sedanje težave samo prenesel v neko naslednje obdobje, ne bo jih odpravil in kar je najhuje, po tem scenariju lahko v prihodnjih letih poseže še katera država. Kot kaže, glede na te podatke, ki jih dobivamo vsak dan na mizo, taka grožnja grozi tudi Sloveniji.
Ne morejo države z nižjim standardom prispevati k reševanju težav države, v kateri je standard višji. To ni pravično, to ni solidarnost. Prej smo slišali iz ust državne sekretarke podatek o povprečni bruto plači v Grčiji, nekaj čez 24.000 evrov, kar pomeni preko 2.000 evrov mesečno, to pomeni okoli 40% višja je ta plača kot v Republiki Sloveniji. Nekemu zunanjemu opazovalcu se glede na vse to zdi, da se s krizo v Grčijo ukvarjajo vsi, samo Grčija ne.
Tretjič, neprimeren trenutek. Slovenska vlada zahteva od javnih uslužbencev, da zatisnejo pas za približno, zanimivo, 400 milijonov evrov letno. Približno toliko kot znaša ta pomoč Grčiji. To zahteva od slovenskih javnih uslužbencev, ne od grških. Slišali smo, da je povprečna plača javnih uslužbencev oziroma plača v javnem sektorju v Grčiji bistveno višja kot plača v privatnem sektorju. In še nekaj je pomembno. Ko enkrat v Grčiji dobiš službo v javnem sektorju, je praktično več ne moreš izgubiti. Zagotovljena ti je dosmrtna gotovost zaposlitve. V času, ko bo morala Slovenija skrčiti javno porabo, kar pomeni, in te napovedi so že, da bo potrebno poseči tudi v javno porabo, slišimo napovedi o zamrznitvah plač, o zamrznitvah pokojnin, o zamrznitvah transferjev v tem času, ko slovenska vlada namenja izdatno pomoč grški, kjer so te pravice na bistveno višjem nivoju, kot so sedaj v Republiki Sloveniji.
In četrtič. Problemi s to pomočjo se ne bodo rešili, odložili se bodo. Ta denar bo porabljen. Učinkov ne bo nobenih in tudi vsa ta enormna finančna pomoč v Grčiji ne bo odpravila problemov, ki so strukturne narave in zaradi katerih je Grčija na to krizo pravzaprav zašla. Mnogo je v tem primeru govora o solidarnosti. Če bi se v Grčiji zgodile neke naravne ujme, drugačni nepredvideni dogodki, potem bi bila pomoč in solidarnost vsekakor na mestu in prepričan sem, da bi se odzvala ne samo celotna Evropa, na prvem mestu bi se odzvala Slovenija. V tem primeru pa ne gre za solidarnost, gre za potuho nekomu, ki ni spoštoval dogovorjenih pravil, ki jih je kršil, in to zavestno, in sedaj naj bi bil za te kršitve celo nagrajen.
V Slovenski demokratski stranki menimo, da je ta pot napačna, zato ji nasprotujemo. Grčija bi morala sama sprejeti več konkretnih ukrepov za sanacijo nastalih razmer. Urediti bi morala delovanje države. Skratka, vzpostaviti bi morala pravila delovanja na številnih segmentih tako, kot veljajo v vseh ostalih članicah Evropske unije. Povečati izplen iz naslova pobranih davkov, racionalizirati javno porabo, narediti državo učinkovito, in samo v takem primeru bi bila kakršnakoli pomoč na dolgi rok tudi učinkovita. Šele takrat bi bilo mogoče tudi razmišljati o širši pomoči, predvsem v pomoči Slovenije. Do takrat pa bi bilo potrebno Grčijo izključiti iz sistema evropske monetarne unije in vezati ponovno vključitev na izpolnitev teh reform o katerih sem govoril prej. V Slovenski demokratski stranki bomo iz vseh teh razlogov glasovali proti temu zakonu.
ZVONKO ČERNAČ: V Slovenski demokratski stranki, v poslanski skupini, Zakona o posojilu Grčiji, govorimo o skoraj 400 milijonih evrov, ne bomo podprli. Celotni paket pomoči naj bi znašal okoli 80 milijard evrov in slovenski prispevek naj bi bil nekaj manj od pol odstotka v tem deležu. Številni argumenti nas vodijo k temu, naj navedem glede na to, da je čas omejen, samo nekaj najpomembnejših. Prvič. Gre za neprimeren način reševanja prezadolžene države. Vse države, ki so vstopile v EU, predvsem pa vse države, ki so vstopile v Evropsko monetarno Unijo, so se obvezale k spoštovanju določenih pravil, vse, tudi Grčija. Izkazalo se je, da je Grčija zavestno prikrivala podatke in namerno prikazovala drugačno stanje od dejanskega, torej ni spoštovala tistega, za kar se je sama obvezala. Tisti, ki je član kluba in ne spoštuje pravil za članstvo, ne more biti zaradi tega še nagrajen. Ta pomoč Grčiji predstavlja ravno nagrado za nespoštovanje pravil. V vseh klubih velja, če ne spoštuješ pravil moraš izstopiti ali pa te izključijo. V primeru Grčije bi morala EU obrati tako pot. Če trenutna pravila tega ne dovoljujejo, bi jih bilo potrebno spremeniti. Predlagani način reševanja bo sedanje težave samo prenesel v neko naslednje obdobje, ne bo jih odpravil in kar je najhuje, po tem scenariju lahko v prihodnjih letih poseže še katera država. Kot kaže, glede na te podatke, ki jih dobivamo vsak dan na mizo, taka grožnja grozi tudi Sloveniji.
Ne morejo države z nižjim standardom prispevati k reševanju težav države, v kateri je standard višji. To ni pravično, to ni solidarnost. Prej smo slišali iz ust državne sekretarke podatek o povprečni bruto plači v Grčiji, nekaj čez 24.000 evrov, kar pomeni preko 2.000 evrov mesečno, to pomeni okoli 40% višja je ta plača kot v Republiki Sloveniji. Nekemu zunanjemu opazovalcu se glede na vse to zdi, da se s krizo v Grčijo ukvarjajo vsi, samo Grčija ne.
Tretjič, neprimeren trenutek. Slovenska vlada zahteva od javnih uslužbencev, da zatisnejo pas za približno, zanimivo, 400 milijonov evrov letno. Približno toliko kot znaša ta pomoč Grčiji. To zahteva od slovenskih javnih uslužbencev, ne od grških. Slišali smo, da je povprečna plača javnih uslužbencev oziroma plača v javnem sektorju v Grčiji bistveno višja kot plača v privatnem sektorju. In še nekaj je pomembno. Ko enkrat v Grčiji dobiš službo v javnem sektorju, je praktično več ne moreš izgubiti. Zagotovljena ti je dosmrtna gotovost zaposlitve. V času, ko bo morala Slovenija skrčiti javno porabo, kar pomeni, in te napovedi so že, da bo potrebno poseči tudi v javno porabo, slišimo napovedi o zamrznitvah plač, o zamrznitvah pokojnin, o zamrznitvah transferjev v tem času, ko slovenska vlada namenja izdatno pomoč grški, kjer so te pravice na bistveno višjem nivoju, kot so sedaj v Republiki Sloveniji.
In četrtič. Problemi s to pomočjo se ne bodo rešili, odložili se bodo. Ta denar bo porabljen. Učinkov ne bo nobenih in tudi vsa ta enormna finančna pomoč v Grčiji ne bo odpravila problemov, ki so strukturne narave in zaradi katerih je Grčija na to krizo pravzaprav zašla. Mnogo je v tem primeru govora o solidarnosti. Če bi se v Grčiji zgodile neke naravne ujme, drugačni nepredvideni dogodki, potem bi bila pomoč in solidarnost vsekakor na mestu in prepričan sem, da bi se odzvala ne samo celotna Evropa, na prvem mestu bi se odzvala Slovenija. V tem primeru pa ne gre za solidarnost, gre za potuho nekomu, ki ni spoštoval dogovorjenih pravil, ki jih je kršil, in to zavestno, in sedaj naj bi bil za te kršitve celo nagrajen.
V Slovenski demokratski stranki menimo, da je ta pot napačna, zato ji nasprotujemo. Grčija bi morala sama sprejeti več konkretnih ukrepov za sanacijo nastalih razmer. Urediti bi morala delovanje države. Skratka, vzpostaviti bi morala pravila delovanja na številnih segmentih tako, kot veljajo v vseh ostalih članicah Evropske unije. Povečati izplen iz naslova pobranih davkov, racionalizirati javno porabo, narediti državo učinkovito, in samo v takem primeru bi bila kakršnakoli pomoč na dolgi rok tudi učinkovita. Šele takrat bi bilo mogoče tudi razmišljati o širši pomoči, predvsem v pomoči Slovenije. Do takrat pa bi bilo potrebno Grčijo izključiti iz sistema evropske monetarne unije in vezati ponovno vključitev na izpolnitev teh reform o katerih sem govoril prej. V Slovenski demokratski stranki bomo iz vseh teh razlogov glasovali proti temu zakonu.