Čedalje višji demokratični standardi pomenijo velik obet za prihodnost koroških Slovencev
ponedeljek, 10. 10. 2011 Koroški Slovenci morajo biti deležni vse podpore slovenske države, ki ji pripada položaj njihove »zaščitnice«. Leta 2011, ko že sedem let nismo zgolj državljani Slovenije, ampak tudi Evropske unije, gledamo na koroški plebiscit nekoliko drugače kot včasih. Saint-germainske meje so bile za Slovence, kljub velikim naporom in uspehom generala Maistra in njegovih borcev, hud udarec, saj so nas ločile od »zibelke« slovenstva. Še posebej boleče je bilo dejstvo, da so k dokončnemu poteku te severne meje s svojimi glasovi na plebiscitu prispevali tudi sami koroški Slovenci, po vsem videzu, kot se nam kaže z današnjega vidika, tudi zaradi nezaupanja do demokratično manj razvite balkanske države, ki je bila tedaj njihova alternativa. Strah pred Balkanom je prevladal nad strahom pred Germani, kar se je pozneje, v času nacizma, pokazalo kot usodna zmota, ki so jo koroški Slovenci z močnim protifašističnim odporom hoteli popraviti, kolikor je le bilo mogoče.
Danes sta Avstrija in Slovenija enakopravni članici EU, saint-germainska meja pa je postala črta na zemljevidu. To pa ne pomeni, da državama ni treba zmerom znova kritično razpravljati o položaju Slovencev v Avstriji, o dokončni in celoviti izpolnitvi določb Avstrijske državne pogodbe, ki pravno utemeljuje njihov položaj. Koroški Slovenci morajo biti deležni vse podpore nove slovenske države, ki ji, tako kot je to običaj v Evropi, pripada položaj njihove »zaščitnice«, kar iz svojih lastnih izkušenj še posebej dobro pozna Avstrija. V zadnjem času je na tem področju prišlo do določenega napredka, za kar gre zasluga predvsem enotnim stališčem vseh koroških Slovencev, ki jih vse od svojega nastanka odločno podpira tudi slovenska država, pa tudi čedalje višjim demokratičnim standardom, za katere se opredeljuje pretežni del državljanov naše sosede. Ti standardi so uspešno preglasili partikularizme, značilne zgolj za zvezno deželo Koroško, in pomenijo velik obet za prihodnost koroških Slovencev, s tem pa tudi za odpravo vsega slabega, kar jim je pred enaindevetdesetimi leti prinesel koroški plebiscit.
Odbor za zunanje in evropske zadeve
in Odbor za Slovence v zamejstvu in po svetu
v Strokovnem svetu SDS
Danes sta Avstrija in Slovenija enakopravni članici EU, saint-germainska meja pa je postala črta na zemljevidu. To pa ne pomeni, da državama ni treba zmerom znova kritično razpravljati o položaju Slovencev v Avstriji, o dokončni in celoviti izpolnitvi določb Avstrijske državne pogodbe, ki pravno utemeljuje njihov položaj. Koroški Slovenci morajo biti deležni vse podpore nove slovenske države, ki ji, tako kot je to običaj v Evropi, pripada položaj njihove »zaščitnice«, kar iz svojih lastnih izkušenj še posebej dobro pozna Avstrija. V zadnjem času je na tem področju prišlo do določenega napredka, za kar gre zasluga predvsem enotnim stališčem vseh koroških Slovencev, ki jih vse od svojega nastanka odločno podpira tudi slovenska država, pa tudi čedalje višjim demokratičnim standardom, za katere se opredeljuje pretežni del državljanov naše sosede. Ti standardi so uspešno preglasili partikularizme, značilne zgolj za zvezno deželo Koroško, in pomenijo velik obet za prihodnost koroških Slovencev, s tem pa tudi za odpravo vsega slabega, kar jim je pred enaindevetdesetimi leti prinesel koroški plebiscit.
Odbor za zunanje in evropske zadeve
in Odbor za Slovence v zamejstvu in po svetu
v Strokovnem svetu SDS