Če odločajo tisti, ki so izpadli iz Državnega zbora, je to najmanj hudo sporno

Dr. Vinko Gorenak o razpisu za vodjo specializiranega državnega tožilstva. Že ob sprejemanju Zakona o državnem tožilstvu v Državnem zboru smo v SDS opozorili na določilo zakona, po katerem vsi vodje tožilstev ostanejo na svojem delovnem mestu in delo nadaljujejo. Minister Zalar, ki je takrat že opravljal tekoče posle, je v zakonu predvidel le eno izjemo. Dotedanjo skupino državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala je preimenoval v  specializirano  – dvanajsto državno tožilstvo in le v primeru tega tožilstva je predvidel, da se mora vodja tožilstva, po sprejemu zakona, na novo prijaviti za zasedbo tega delovnega mesta. Na naše vztrajanje, da pojasni, zakaj takšna izjema, prepričljivega odgovora nismo dobili. Naj ob tem posebej poudarimo, da je bil v prvotnem besedilu Zakona o državnem tožilstvu predviden še šestmesečni rok za uveljavitev zakona in s tem posledično tudi tolikšen rok za imenovanje vodje,  nato pa je bil v zadnji obravnavi zakona rok za njegovo uveljavitev skrajšan na 3 mesece, kar kaže na Zalarjevo načrtovanje imenovanja po njegovi volji.
Minister Zalar je tako 11. 11. 2011 objavil razpis za zasedbo tega delovnega mesta, rok za prijavo je potekel 12. 12. 2011, te dni pa minister Zalar očitno izbira med dvema prijavljenima kandidatoma, to je dosedanjo vodjo Blanko Žgajner in Harijem Furlanom, sedanjim direktorjem Nacionalnega preiskovalnega urada. Ne glede na to, da dokončno imenovanje kandidata opravi Državno tožilski svet, pa je v postopku imenovanja ministrova vloga ključna, brez njegovega predloga imenovanja ne more opraviti niti Državno tožilski svet.
Glede na dejstvo, da je minister Zalar že v predlogu zakona predvidel novo imenovanje le na omenjenem tožilstvu in ne na vseh ostalih, kaže na njegovo namero, da pred iztekom svojega mandata, na to občutljivo mesto postavi “svojega” človeka. V primeru, da bo to Harij Furlan, bi ministru Zalarju, ki opravlja tekoče posle, utegnilo ostati še dovolj časa, da na podoben način zasede še delovno mesto direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada.
Ne glede na to, da si tudi pravniki niso povsem enotni v stališču, kaj tekoči posli ministra sploh so, je takšno početje ministra Zalarja, ki je skupaj s svojo stranko LDS izpadel iz Državnega zbora najmanj hudo sporno, če ni že nezakonito. Vinko Gorenak,poslanec SDSDOPOLNILO OZIROMA POJASNILO DR. VINKA GORENAKA:  Nekateri mediji so na podlagi stavka “v primeru, da bo to Harij Furlan, bi ministru Zalarju, ki opravlja tekoče posle, utegnilo ostati še dovolj časa, da na podoben način zasede še delovno mesto direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada” napačno objavili, da sklepam, da bo sedanji minister Zalar zasedel delovno mesto direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada. Naj pojasnim, da gornji stavek pač ni bil mišljen tako. Z gornjim stavkom sem želel povedati, da bi sedanji minister Zalar, ki opravlja tudi naloge notranjega ministra, ob eventuelno izpraznjenem delovnem mestu direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada, utegnil objaviti razpis tudi za to delovno mesto in izpeljati postopke za njegovo zasedbo.