Če je domovina v težavah, je nimaš manj rad
četrtek, 30. 6. 2011Gospodarske, politične, moralne težave so lahko tudi vzpodbuda za prenovo države. Danes v Državnem zboru poteka XI. Vseslovensko srečanje z naslovom Dvajset let samostojne Slovenije in Slovenci zunaj njenih meja: pogled nazaj in pogled v prihodnost.Udeležence so uvodoma nagovorili:
France Cukjati, dr. med., podpredsednik Državnega zbora, prof. dr. Boštjan Žekš, minister brez resorja, odgovoren za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu ter Miro Petek, predsednik Komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.Spoštovani predsedujoči, dame in gospodje, dragi rojaki!Pozdravljeni v slovenskem parlamentu. Leto je naokrog in spet ste nas razveselili s svojim obiskom. Tudi to srečanje v srcu slovenske demokracije naj bo skromen dokaz, da je slovenska država tudi vaša domovina, in da smo vas veseli ter ponosni na vas. Letos praznujemo tudi okrogel jubilej slovenske osamosvojitve. Dvajset let je tega, ko ste skupaj z nam trepetali, ali nam bo ali ne bo uspelo uresničiti tisočletne sanje naših dedov. Takrat smo s Cankarjem vzklikali: “O domovina, kot te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: Tod bodo živeli veseli ljudje!” Vzpostavili smo samostojno demokratično državo, vstopili v družino evropskih narodov, prevzeli evro… kot bi se uresničila Cankarjeva napoved: “Božja setev je pognala kal in je rodila – vzrasla so nebesa pod Triglavom”.Pa so prišle težave!
Privatizacijski pohlep je izčrpal marsikatero podjetje in iznakazil naš zgodovinski prehod v tržno gospodarstvo. Vse bolj vplivna tranzicijska omrežja so s svojim ravnanjem omajala vero v pravno državo. In zdi se, da vse bolj bledijo osnovna načela skupnega življenja, načela, ki so bila pred tri tisoč leti vklesana v kamen: “Ne laži, ne kradi, ne ubijaj!”Povrhu vsega pa je prišla še svetovna kriza in nas prizadela bolj in za daljši čas, kot druge evropske države. Mnoga podjetja so ugasnila, nekatera so celo zapustila Slovenijo, tudi mladi nezaposleni izobraženci se vse pogosteje ozirajo po tujini. Zadolženost države se poglablja, investicije ugašajo, državljani so vse bolj zaskrbljeni. Od Cankarjevih nebes pod Triglavom je ostalo bore malo. Pa vendar je to naša domovina. Druge nimamo! To je tudi vaša domovina. Tu so vaše korenine, vaša kri, vaši geni. In če je domovina v težavah, je nimaš manj rad. Le zaskrbljen si bolj. In vse bolj resno se sprašuješ, kaj storiti. Profesor dr. Jože Trontelj, predsednik Slovenske Akademije Znanosti in Umetnosti, je eno svojih razmišljanj o sedanjem ne ravno optimističnem stanju slovenske države takole zaključil:
“Ljudi je strah negotove prihodnosti. A še nikoli doslej nisem tolikokrat slišal zahtev po spoštovanju etike in vrednot, kot jih slišim zdaj. Morda pa je prav to dobro znamenje?” Tako torej predsednik SAZUja.Jaz pa naj še v tretje citiram našega pisatelja Ivana Cankarja. Takole pravi: “Resnično, domovina, nisem te ljubil kakor cmerav otrok, ki se drži matere za krilo; tudi te nisem ljubil kakor solznomeškobni vzdihovalec, ki ti kadi v lice sladke dišave, da te skele uboge oči; ljubil sem te s spoznanjem; videl sem te vso, v nadlogah in v grehih, v sramoti in v zmotah, v ponižanju in v bridkosti; zato sem z žalostjo in srdom v srcu ljubil tvojo oskrunjeno lepoto, ljubil jo stokrat globlje in stokrat višje od vseh tvojih trubadurjev!” Tako torej Ivan Cankar.Spoštovani!
Vsaka stvar je za nekaj dobra! Tudi sedanje težave, ki niso le gospodarske, ampak tudi politične in moralne so za nekaj dobre. So vzpodbuda za prenovo države. Najprej pa za prenovo nas samih, našega razmišljanja in naše volje, narediti iz Slovenije za vse nas bolj prijetno deželo pod Triglavom. Za vse nas! Tudi za vas, dragi rojaki! Ta domovina mora prej ali slej uresničiti svoj materinski odnos do vseh, ki so zaradi tega ali onega vzroka nekoč zapustili svoj kraj, svojo domovino. Oni ali pa njihovi starši.
Domovina Slovenija vas tudi potrebuje. Potrebuje vaše znanje, vaše izkušnje in vašo voljo, povezati se tesneje z domovino. In ta domovina mora že enkrat resneje preiti od besed k dejanjem. Najmanj, kar je treba storiti, je, da po zgledu drugih evropskih narodov z ustavno spremembo vsem Slovencem v zamejstvu in po svetu omogočimo vsaj dva nova stalna poslanska sedeža v slovenskem parlamentu. Šele to bi bil jasen dokaz, da vas je mati domovina dokončno priznala za svoje hčere in sinove ter vas sprejela v svoje naročje.Spoštovani!
Nismo še na koncu izgradnje svoje države. Še veliko imamo postoriti. In prepričan sem, da je v vseh nas še veliko dobre volje in poguma. Želim vam uspešen dan in počutite se kot doma – v Sloveniji!France Cukjati*****Spoštovani podpredsednik državnega zbora dr. France Cukjati, spoštovani minister akademik dr. Boštjan Žekš, kolegice poslanke, kolegi poslanci, rojakinje in rojaki, cenjene gospe in gospodje.Današnje enajsto vseslovensko srečanje se lepo prekriva z dvajseto obletnico samostojne države Slovenije. Lep jubilej naše države, za nas pa hkrati priložnost, da se vprašamo, kakšna so bila ta leta, kaj se je v tem času spremenilo, smo vsi skupaj lahko zadovoljni z doseženim, kaj je Slovenija ponudila vsem Slovencem, potem ko smo iz dežele dobili državo, potem ko smo po tisočletnih sanjah končno dobili samostojno, neodvisno, mednarodno priznano in v veliki meri tudi uspešno državo? Moramo se tudi vprašati, ali je država Slovenija dobra mati vsem Slovencem po svetu. Ali in kaj se je na tem področju spremenilo na boljše, kaj na slabše? In seveda se moramo na tej točki tudi ustaviti in zazreti v prihodnost. Vsi jubileji so priložnost za pogled nazaj, na prehojeno pot, za obujanje spominov, hkrati pa tudi za razmislek o viziji in željah.Obstaja ocena, da zunaj Republike Slovenije živi okoli pol milijona Slovencev. Nekateri govorijo slovensko, drugi ne, nekateri se čutijo Slovence, drugi manj, eni se vračajo v Slovenijo, drugi nikoli ali le redko. Slovenija kot sodobna in napredna demokracija mora ohranjati stike s Slovenci. V tem času globalizacije pa je menda že precej nesmiselno ločevanje na zamejce, saj meja ni več, ali Slovence po svetu. Svet je namreč postal ena sama globalna vas. Navaditi se bomo morali govoriti le o Slovencih, ne glede na to, kje prebivamo, kaj delamo. Slovenci in pika.Kot rečeno, dvajset let je priložnost za pogled v preteklost, na same začetke ustvarjanja te države. Ob tem se moramo spomniti velikega prispevka Slovencev po svetu k samostojnosti države. Danes lahko listamo po zbornikih in obsežnih zbranih dokumentih, kako ste rojaki tik ob meji in tisti po svetu protestirali ob napadu JLA na Slovenijo, kako ste zbirali podpise pod peticije, kako ste naslavljali zahteve, pobude in prošnje na vrhove najpomembnejših držav in mednarodnih organizacij, naj ustavijo agresijo na Slovenijo in kasneje, da priznajo Slovenijo kot samostojno neodvisno državo. Mnogi od vas ste takrat, ko Slovenija ni imela urejenih diplomatskih predstavništev, opravljali vlogo diplomatov. In tudi sicer ste Slovenci na tujem bili in ostajate ambasadorji naše države. Na drugi strani pa tudi samostojna in uspešna država lahko pri vseh vas, ki živite po svetu, zbudi občutek zadovoljstva in ponosa in danes se lahko brez sramu pred ljudmi po svetu pokažete kot Slovenci. Ko smo se v prejšnjem sistemu srečevali s Slovenci po svetu, kolikor je to bilo mogoče, smo v tem druženju in pogovorih spoznavali tudi drugi svet, svet demokracije, človekovih pravic, večstrankarskega sistema. Skratka, ti stiki so bili za vse nas koristni, odpirali so nam nova obzorja, skozi vaše izkušnja in pripovedovanja smo spoznavali drug svet.Danes je sodelovanje med Slovenci, kjerkoli že živimo, zelo razvejano, sodobne komunikacije nas dodatno zbližujejo. Vzpostavljajo se nove mreže in omrežja, iščemo poti do mladih Slovencev, iščemo poti do vrhunskih znanstvenikov in strokovnjakov, ki bi s Slovenijo v obojestransko korist lahko sodelovali in pomagali. V tem mandatu pa imamo tudi ministra za Slovence, ki živijo izven Republike Slovenije.In kako naprej? Krizi navkljub mora Slovenija ohranjati današnjo materialno raven pomoči in pestrost odnosov s Slovenci po svetu oziroma, narediti mora še korak naprej. Predvsem pa ostaja dolg Slovenije do Slovencev v zamejstvu in po svetu, ki tudi po dveh desetletjih ni izpolnjen. Ne samo danes, tudi sicer bi v tej dvorani morali sedeti predstavniki Slovencev, ki živite na tujem. To imajo urejeno v Franciji, Hrvaški, Italiji, da ne naštevam še drugih držav. Osebno upam, da bo ob naslednjem okroglem jubileju tudi ta dolg poravnan, seveda je za to potreben poseg v ustavo, za to pa je potrebna ustrezna ustavna večina.Drage rojakinje, dragi rojaki. Zaželimo sebi in naši državi Sloveniji še na mnoga leta. Vsem vam, ki ste prišli z vsega sveta, pa želim prijetni bivanje v Sloveniji.Miro Petek
France Cukjati, dr. med., podpredsednik Državnega zbora, prof. dr. Boštjan Žekš, minister brez resorja, odgovoren za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu ter Miro Petek, predsednik Komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.Spoštovani predsedujoči, dame in gospodje, dragi rojaki!Pozdravljeni v slovenskem parlamentu. Leto je naokrog in spet ste nas razveselili s svojim obiskom. Tudi to srečanje v srcu slovenske demokracije naj bo skromen dokaz, da je slovenska država tudi vaša domovina, in da smo vas veseli ter ponosni na vas. Letos praznujemo tudi okrogel jubilej slovenske osamosvojitve. Dvajset let je tega, ko ste skupaj z nam trepetali, ali nam bo ali ne bo uspelo uresničiti tisočletne sanje naših dedov. Takrat smo s Cankarjem vzklikali: “O domovina, kot te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: Tod bodo živeli veseli ljudje!” Vzpostavili smo samostojno demokratično državo, vstopili v družino evropskih narodov, prevzeli evro… kot bi se uresničila Cankarjeva napoved: “Božja setev je pognala kal in je rodila – vzrasla so nebesa pod Triglavom”.Pa so prišle težave!
Privatizacijski pohlep je izčrpal marsikatero podjetje in iznakazil naš zgodovinski prehod v tržno gospodarstvo. Vse bolj vplivna tranzicijska omrežja so s svojim ravnanjem omajala vero v pravno državo. In zdi se, da vse bolj bledijo osnovna načela skupnega življenja, načela, ki so bila pred tri tisoč leti vklesana v kamen: “Ne laži, ne kradi, ne ubijaj!”Povrhu vsega pa je prišla še svetovna kriza in nas prizadela bolj in za daljši čas, kot druge evropske države. Mnoga podjetja so ugasnila, nekatera so celo zapustila Slovenijo, tudi mladi nezaposleni izobraženci se vse pogosteje ozirajo po tujini. Zadolženost države se poglablja, investicije ugašajo, državljani so vse bolj zaskrbljeni. Od Cankarjevih nebes pod Triglavom je ostalo bore malo. Pa vendar je to naša domovina. Druge nimamo! To je tudi vaša domovina. Tu so vaše korenine, vaša kri, vaši geni. In če je domovina v težavah, je nimaš manj rad. Le zaskrbljen si bolj. In vse bolj resno se sprašuješ, kaj storiti. Profesor dr. Jože Trontelj, predsednik Slovenske Akademije Znanosti in Umetnosti, je eno svojih razmišljanj o sedanjem ne ravno optimističnem stanju slovenske države takole zaključil:
“Ljudi je strah negotove prihodnosti. A še nikoli doslej nisem tolikokrat slišal zahtev po spoštovanju etike in vrednot, kot jih slišim zdaj. Morda pa je prav to dobro znamenje?” Tako torej predsednik SAZUja.Jaz pa naj še v tretje citiram našega pisatelja Ivana Cankarja. Takole pravi: “Resnično, domovina, nisem te ljubil kakor cmerav otrok, ki se drži matere za krilo; tudi te nisem ljubil kakor solznomeškobni vzdihovalec, ki ti kadi v lice sladke dišave, da te skele uboge oči; ljubil sem te s spoznanjem; videl sem te vso, v nadlogah in v grehih, v sramoti in v zmotah, v ponižanju in v bridkosti; zato sem z žalostjo in srdom v srcu ljubil tvojo oskrunjeno lepoto, ljubil jo stokrat globlje in stokrat višje od vseh tvojih trubadurjev!” Tako torej Ivan Cankar.Spoštovani!
Vsaka stvar je za nekaj dobra! Tudi sedanje težave, ki niso le gospodarske, ampak tudi politične in moralne so za nekaj dobre. So vzpodbuda za prenovo države. Najprej pa za prenovo nas samih, našega razmišljanja in naše volje, narediti iz Slovenije za vse nas bolj prijetno deželo pod Triglavom. Za vse nas! Tudi za vas, dragi rojaki! Ta domovina mora prej ali slej uresničiti svoj materinski odnos do vseh, ki so zaradi tega ali onega vzroka nekoč zapustili svoj kraj, svojo domovino. Oni ali pa njihovi starši.
Domovina Slovenija vas tudi potrebuje. Potrebuje vaše znanje, vaše izkušnje in vašo voljo, povezati se tesneje z domovino. In ta domovina mora že enkrat resneje preiti od besed k dejanjem. Najmanj, kar je treba storiti, je, da po zgledu drugih evropskih narodov z ustavno spremembo vsem Slovencem v zamejstvu in po svetu omogočimo vsaj dva nova stalna poslanska sedeža v slovenskem parlamentu. Šele to bi bil jasen dokaz, da vas je mati domovina dokončno priznala za svoje hčere in sinove ter vas sprejela v svoje naročje.Spoštovani!
Nismo še na koncu izgradnje svoje države. Še veliko imamo postoriti. In prepričan sem, da je v vseh nas še veliko dobre volje in poguma. Želim vam uspešen dan in počutite se kot doma – v Sloveniji!France Cukjati*****Spoštovani podpredsednik državnega zbora dr. France Cukjati, spoštovani minister akademik dr. Boštjan Žekš, kolegice poslanke, kolegi poslanci, rojakinje in rojaki, cenjene gospe in gospodje.Današnje enajsto vseslovensko srečanje se lepo prekriva z dvajseto obletnico samostojne države Slovenije. Lep jubilej naše države, za nas pa hkrati priložnost, da se vprašamo, kakšna so bila ta leta, kaj se je v tem času spremenilo, smo vsi skupaj lahko zadovoljni z doseženim, kaj je Slovenija ponudila vsem Slovencem, potem ko smo iz dežele dobili državo, potem ko smo po tisočletnih sanjah končno dobili samostojno, neodvisno, mednarodno priznano in v veliki meri tudi uspešno državo? Moramo se tudi vprašati, ali je država Slovenija dobra mati vsem Slovencem po svetu. Ali in kaj se je na tem področju spremenilo na boljše, kaj na slabše? In seveda se moramo na tej točki tudi ustaviti in zazreti v prihodnost. Vsi jubileji so priložnost za pogled nazaj, na prehojeno pot, za obujanje spominov, hkrati pa tudi za razmislek o viziji in željah.Obstaja ocena, da zunaj Republike Slovenije živi okoli pol milijona Slovencev. Nekateri govorijo slovensko, drugi ne, nekateri se čutijo Slovence, drugi manj, eni se vračajo v Slovenijo, drugi nikoli ali le redko. Slovenija kot sodobna in napredna demokracija mora ohranjati stike s Slovenci. V tem času globalizacije pa je menda že precej nesmiselno ločevanje na zamejce, saj meja ni več, ali Slovence po svetu. Svet je namreč postal ena sama globalna vas. Navaditi se bomo morali govoriti le o Slovencih, ne glede na to, kje prebivamo, kaj delamo. Slovenci in pika.Kot rečeno, dvajset let je priložnost za pogled v preteklost, na same začetke ustvarjanja te države. Ob tem se moramo spomniti velikega prispevka Slovencev po svetu k samostojnosti države. Danes lahko listamo po zbornikih in obsežnih zbranih dokumentih, kako ste rojaki tik ob meji in tisti po svetu protestirali ob napadu JLA na Slovenijo, kako ste zbirali podpise pod peticije, kako ste naslavljali zahteve, pobude in prošnje na vrhove najpomembnejših držav in mednarodnih organizacij, naj ustavijo agresijo na Slovenijo in kasneje, da priznajo Slovenijo kot samostojno neodvisno državo. Mnogi od vas ste takrat, ko Slovenija ni imela urejenih diplomatskih predstavništev, opravljali vlogo diplomatov. In tudi sicer ste Slovenci na tujem bili in ostajate ambasadorji naše države. Na drugi strani pa tudi samostojna in uspešna država lahko pri vseh vas, ki živite po svetu, zbudi občutek zadovoljstva in ponosa in danes se lahko brez sramu pred ljudmi po svetu pokažete kot Slovenci. Ko smo se v prejšnjem sistemu srečevali s Slovenci po svetu, kolikor je to bilo mogoče, smo v tem druženju in pogovorih spoznavali tudi drugi svet, svet demokracije, človekovih pravic, večstrankarskega sistema. Skratka, ti stiki so bili za vse nas koristni, odpirali so nam nova obzorja, skozi vaše izkušnja in pripovedovanja smo spoznavali drug svet.Danes je sodelovanje med Slovenci, kjerkoli že živimo, zelo razvejano, sodobne komunikacije nas dodatno zbližujejo. Vzpostavljajo se nove mreže in omrežja, iščemo poti do mladih Slovencev, iščemo poti do vrhunskih znanstvenikov in strokovnjakov, ki bi s Slovenijo v obojestransko korist lahko sodelovali in pomagali. V tem mandatu pa imamo tudi ministra za Slovence, ki živijo izven Republike Slovenije.In kako naprej? Krizi navkljub mora Slovenija ohranjati današnjo materialno raven pomoči in pestrost odnosov s Slovenci po svetu oziroma, narediti mora še korak naprej. Predvsem pa ostaja dolg Slovenije do Slovencev v zamejstvu in po svetu, ki tudi po dveh desetletjih ni izpolnjen. Ne samo danes, tudi sicer bi v tej dvorani morali sedeti predstavniki Slovencev, ki živite na tujem. To imajo urejeno v Franciji, Hrvaški, Italiji, da ne naštevam še drugih držav. Osebno upam, da bo ob naslednjem okroglem jubileju tudi ta dolg poravnan, seveda je za to potreben poseg v ustavo, za to pa je potrebna ustrezna ustavna večina.Drage rojakinje, dragi rojaki. Zaželimo sebi in naši državi Sloveniji še na mnoga leta. Vsem vam, ki ste prišli z vsega sveta, pa želim prijetni bivanje v Sloveniji.Miro Petek