Če bo NLB dala posojilo za Stožice, ne zasluži dokapitalizacije, temveč kazenski pregon
sreda, 2. 6. 2010Gospod Janša, kako se počutite?V pričakovanju.Ste bolj sproščeni, ker ste, predvsem zaradi krize, v tem mandatu v opoziciji?Ne zaradi krize, ampak zato, ker je osebno življenje manj naporno.Ste veseli, ker ste izgubili volitve?Nihče ni vesel, kadar izgubi.Zaradi situacije, ki se je zgodila po vašem odhodu …Ta bi bila težava za katerokoli vlado. Če pa primerjamo, kako se različne vlade po Evropi spopadajo z gospodarsko krizo, vidimo, da se da delati tudi bolje. Nikjer ne piše, da bi bilo v primeru drugačnega rezultata volitev v Sloveniji enako slabo.Katere so tri odločitve, ki jih najbolj obžalujete za vaš mandat med leti 2004 in 2008? Kaj bi danes naredili drugače?Težko govorim za nazaj objektivno v tem smislu, da bi s tistim védenjem, znanjem in izkušnjami, ki smo jih imeli, lahko ravnali bistveno drugače. Če pa bi mandat ponavljali, z izkušnjami, ki jih imamo sedaj, kar je seveda nemogoče, potem bi bilo bistveno lažje. Recimo priprave na predsedovanje nam ne bi vzele eno leto in bi ga namenili za notranje reforme. Vodenje EU pa seveda je bil uspeh. Imeli bi tudi bistveno manj iluzij glede dogovarjanja z opozicijo. Efektivno smo izgubili vsaj tri, štiri mesece, ko smo se usklajevali glede pokrajin, ki so jih nato blokirali iz političnih razlogov. Skratka, imeli bi veliko več efektivnega časa in manj potrate za razna usklajevanja, ki niso obrodila sadov. Ampak za nazaj je lahko biti pameten.Pa trije največji uspehi vašega vladanja?Prvi je zagotovo stabilnost, ki jo je bila Slovenija deležna prvič v svoji zgodovini s tem, da je koalicija, ki je mandat začela, tega tudi končala. To je omogočilo štiri leta normalnih razmer. Bistveno manj časa smo porabili za dolgotrajna usklajevanja in prepire v koaliciji kot pa katerakoli druga vlada doslej. V realnem času smo popravljali napake pri vsebinskih in kadrovskih rešitvah, recimo v vladi. Del reform, ki smo jih izvedi v skladu s programom gospodarskih in socialnih reform je omogočil Sloveniji, da je v našem mandatu dosegla najboljše makroekonomske rezultate v zgodovini, med drugim tudi prevzem evra. Gospodarsko smo rasli še enkrat hitreje kot v povprečju EU, ustvarjenih je bilo 40.000 novih delovnih mest, plače so realno zrasle za 24%, davki so se znižali.Pogrešamo pa vseeno javno samorefleksijo vašega mandata. Jo bomo kdaj dočakali?Ste jo že in to vsak dan mandata sproti.V našem delu se je iskalo samo napake. Vsak dan sproti. Preberite vaš časnik za nazaj. Mi smo bili dolžni sproti odgovarjati. Ni bilo vlade doslej, ki bi bila ob tako dobrih rezultatih toliko kritizirana.Če bi v nedeljo namesto referenduma bile volitve in bi vi zmagali, kateri bi bili prvi trije ukrepi vaše vlade v boju proti gospodarski krizi?Takoj bi zajezili prekomerno porabo državnega sektorja. Odpovedali bi se govorjenju o tistih reformah, ki nimajo nobene zveze z izhodom iz gospodarske krize. Sprejeli pa bi vse tiste ukrepe, ki gospodarstvu omogočajo čim bolj normalen tek in ustvarjanje novih delovnih mest tudi v sedanjih razmerah. Podrobneje smo te ukrepe že pripravili in vložili v parlamentarno proceduro v treh paketih. Izhajajo iz prepričanja, da sta gospodarska rast in nova delovna mesta tudi najboljša socialna politika.Kje pa vidite možnost za zajezitev javne porabe?V trošenju države.Ampak kje konkretno?Konkretno bi za začetek prečrtali vso dodatno porabo, morda s kako manjšo izjemo, ki jo je sedanja koalicija dodala z rebalansi proračunov za leto 2009 in 2010.V zadnjih tednih države evroobmočja pospešeno krčijo stroške uprave – zadnja je bila Romunija, ki je napovedala zmanjšanje plač v javnem sektorju za četrtino. Do kje bi lahko šla Slovenija? Kdo bi si sploh upal zmanjšati državni aparat? Mi smo si že upali. V civilnem delu državne uprave je v našem mandatu prvič prišlo do znižanja števila zaposlenih. Ne za štiri odstotke, kot smo želeli in načrtovali, ampak za približno polovico te številke. To ni nemogoč cilj, zahteva pa dobro vodenje državne uprave ter njeno modernizacijo in Gregor Virant je bil dober pri tem projektu. Zahteva tudi odgovorno vodenje izvršilne oblasti v celoti, tako da …Nimate pa ocene, za koliko bi lahko skrčili birokracijo?Rezerve je zagotovo med 15 in 20 odstotkov.Vi bi si upali zagristi v to jabolko, če bi imeli mandat za to?Vprašanje je, kakšen mandat.No, kot predsednik vlade. Še vedno smo pri hipotezi, da na volitvah v nedeljo zmagate. Govorim o trdnosti mandata oz. številu glasov v parlamentu. S koalicijo, kot je bila naša, v njej smo imeli tudi Desus, kaj bistveno več od tega, kar smo pri reformah naredili, enostavno ni mogoče. Šli smo toliko daleč, kolikor se je dalo. S trdno večino pa je možno zmanjšati obseg državne administracije, ukiniti mnoge nepotrebne agencije ter poceniti in decentralizirati državo.Kako pa to doseči? Je to sprememba volilnega sistema, dvig volilnega praga?Ko bomo imeli zadostno večino, da spremenimo volilni sistem, bomo imeli tudi zadostno večino za izvedbo reform.Je to vaš cilj?Potrebno je spremeniti volilni sistem. V predlogu nove ustave bo zapisan večinski volilni sistem z nekaterimi korekcijami. Ne delamo pa si iluzij, da bi bilo najprej možno sprejeti nov volilni sistem, pa nato dobiti večino za reforme.Ste, kot pravite, zaradi šibke koalicije v zadnjem letu mandata tako povečali socialne transferje, recimo brezplačne malice za dijake? Ko ste vladali, se je denimo masa plač pri zdravnikih dvignila za tretjino …V našem mandatu se je masa sredstev za transferje bistveno znižala, čeprav so npr. dijaki prišli do brezplačnih malic. Število brezposelnih se je denimo zmanjšalo in 35 tisoč ljudi manj jih je bilo na subvencijah. Hkrati se je povečala zaposlenost in 40.000 ljudi več je plačevalo socialne, pokojninske in zdravstvene prispevke in dohodnino.Ampak to je bila tudi posledica konjunkture …Ta je bila tudi v Italiji, pa je ni izkoristila. Enako na Portugalskem in še marsikje, pa se je Slovenija vseeno razvijala občutno hitreje. Poslovno okolje je bilo seveda ugodnejše. Vendar ne toliko, da bi vse zasluge pripadale kar neki konjunkturi. Če bi bilo to res, bi Slovenija tudi danes imela še enkrat boljšo rast kot je povprečje v evroobmočju. Pa je nimamo.Se čutite kot premier v zgodovinski konjunkturi, ker niste izpeljali vseh napovedanih reform, soodgovorni za to, da je Slovenija ponovno v recesiji in celo med gospodarsko najbolj obtolčenimi državami v EU?No, s tem se ne strinjam. To je predvsem izgovor tistih, ki danes niso sposobni dostojno upravljati z državo v skladu z razmerami in krivdo zvračajo na druge.S čim se ne strinjate? Da je Slovenija med najbolj obtolčenimi?Ne, vi ste rekli, da je Slovenija najbolj obtolčena v krizi zaradi tega, ker mi v konjunkturi nismo izpeljali reform. To ne drži. Koliko reform pa so v konjukturi izpeljale tiste države, ki so danes že iz recesije, Slovenija pa je še globoko v njej?No, vas drugače vprašam: vam je kaj žal, da niste izpeljali reform tako, kot so vam svetovali »mladoekonomisti«, ki ste jih nekaj časa imeli tudi ob sebi? O tem se ni mogoče pogovarjati pavšalno. Lahko pa pogledate seznam ukrepov in boste videli, katere smo izpeljali. In potem boste videli tudi, kateri predlog se je dalo spraviti čez parlament ali partnerstvo za razvoj in katerega ne.Bolj konkretno: vam je žal za davčno reformo?To smo izpeljali in dala je dobre rezultate.Pa trga dela, zdravstveno …Na trgu dela smo izpeljali le prvi del reforme. Liberaliziralo se je delo prek polnega delovnega časa oziroma povečalo dovoljeno število nadur, kar je bila velika omejitev v gospodarstvu, ko je v manjkalo delavcev. Uvedli smo še nekatere druge izboljšave, nismo pa mogli uvesti »prožne varnosti« po danskem vzoru, kot je bilo v paketu reform predlagano, ker pač nismo imeli večine, da izglasujemo tak zakon. Slovenija pa je v času tako imenovane konjunkture bistveno zmanjšala svojo zadolžitev.Govorite o relativnem deležu na BDP, ne pa absolutnih zneskih.Seveda. Govorim o evropskem kriteriju iz pakta stabilnosti in rasti, edinem, ki obstaja. In sedanja vlada ima tu največjo možno rezervo, ki jo pospešeno troši. Lani je javni dolg povečala za 59 odstotkov. Če Slovenija leta 2008 ne bi bila druga najmanj zadolžena država v evroobmočju, sedanje vlade že zdavnaj ne bi bilo več, ker bi morala ravnati gospodarno, tega pa očitno ne zna. Kupno moč in socialni mir sedaj vzdržuje z zadolževanjem. Generaciji, ki je razbijala stekla na parlamentu se očita povzročeno škodo v znesku 27.000 evrov. Ravno oni bodo odplačevali glavnico in obresti ne za teh nekaj tisoč, ampak za šest milijard evrov kreditov, ki jih je ta vlada najela v pičlih 14 mesecih.Ali verjamete premieru Pahorju, da bo Slovenija ob poostritvi makroekonomskih pogojev za članstvo v evroobmočju, ki ga napoveduje Nemčija, v tisti uspešni skupini?Kako pa bodo to novo skupino naredili?To je pa na vas politikih, da se dogovorite. Nemčija govori o poostritvi makroekonomskih meril, denimo največ enoodstotni proračunski primanjkljaj.Hkrati je pa Nemčija ostro proti, da bi se znotraj EU oblikovali vsaj napol neformalni mehanizmi usklajevanja na vrhu članic evroobmočja, kar je predlagala Francija oziroma kar je že star predlog iz časov oblikovanja EMU. Nekdanji belgijski predsednik vlade Guy Verhofstadt je o tem napisal knjigo, mi smo poskušali v času, ko je Slovenija vstopala v evro, januarja 2007 organizirati na Bledu prvi tak sestanek predsednikov vlad in držav evroobmočja. Nemčija je že takrat to iniciativo blokirala in bo to blokirala tudi v prihodnje, ker ima interes, da se evro čim prej razširi na celo EU. Evro je zanje zamenjava za marko in vse tiste vzvode, ki jih je prej imela preko te valute. Tu nikoli ne bo soglasja in zato je Nemčija v nasprotju z voljo ljudi in v najslabšem političnem trenutku za Merklovo sprejela paket pomoči za Grčijo, s katerim rešuje valuto. Nobenega novega območja ne bo, bodo pa, upam, nova pravila, ki bodo omogočila, da se države, ki goljufajo pri svojih statistikah in s tem oškodujejo druge, za nekaj časa dajo na hladno. Vendar bo že to zgodovinski dosežek.Govorimo o tem, ali verjamete, da bo Slovenija lahko tako fiskalno vzdržna?V tem trenutku je to ob hitri spremembi vladne politike še možno. Če pa se bo stampedo trošenja in zadolževanja iz lanskega leta nadaljeval vse do konca mandata, potem pa seveda ne. Potem bomo tam, kjer so danes Grki.Kdo so sloji, konkretne osebe, ki zavirajo slovensko gospodarstvo? Pri različnih reformah so proti različni sloji, odvisno od interesov.Naštejte najbolj ključne, prosim.Tisti, ki so pred upokojitvijo so objektivno proti, da bi se…
Kdo so konkretne osebe?Saj vam govorim. Tisti, ki so pred upokojitvijo so proti temu, da se pravila igre spreminjajo tako, da bodo ravno oni prikrajšani. To je povsem normalna reakcija. Če greste na Zpiz boste dobili spisek konkretnih oseb, ki so neposredno prizadeti in zato normalno proti. Potem imate stranko, to je Desus, ki skuša politično zastopati te interese, in imate sindikate, ki tudi želijo zastopati te interese. Prek teh vzvodov se potem ustvari nastop proti reformam in prek mehanizmov državnega sveta, referenduma in tako naprej se to nasprotje lahko tudi udejani. Zato nobena vlada, ki bo imela šibko večino in v kateri bo npr. Desus predstavljal jeziček na tehtnici, tovrstnih reform do konca ne bo izvedla, tudi če bi bile še tako nujno potrebne.
Osredotočili ste se na pokojninsko reformo. Kaj pa gospodarski razvoj, kdo ga blokira?To je povezano. Če preveč potrošiš, potem posledično z višjimi davki in prispevki preveč obremenjuješ gospodarstvo, deloma tudi potrošnjo ter kupno moč in potem ni dovolj sredstev za investicije, delovna mesta in za razvoj. To je prastara dileme in umetnost modrega vladanja je trezno določanje pravih razmerij glede na okoliščine.Kdo so po vašem mnenju najmočnejši lobiji, lobisti v gospodarstvu?V slovenskem gospodarstvu ni klasičnega gospodarskega lobija, ki bi predstavljal čisti gospodarski interes, kot je to v Nemčiji ali kakšni drugi državi z daljšo tradicijo tržnega gospodarstva. Imamo sicer gospodarsko zbornico, ki je zdaj nekoliko boljša, ker ima prostovoljno članstvo, ampak če pogledate imena, ki so na vrhu, gre tudi za politično prepoznavna imena. Njen predsednik gospod Pavček je prepoznavno ime LDS. Znal je zelo ostro kritizirati našo vlado v času, ko je šlo gospodarstvu zelo dobro. Tudi sedaj je včasih kritičen, ampak glede na situacijo, kakšna je, bi moral vsak dan pravzaprav kričati. Ta in druge možne primerjave kažejo, da se pri nas prej kot gospodarski oizoblikujejo političnogospodarski interesi.Kdo pa je tu najmočnejši?Tisti, ki se prepoznavno oglašajo ali npr. združujejo v Forumu 21. Pa tudi tisti, ki so v ozadju. Gospod Zemljarič se npr. nikoli javno ne oglaša, pa je kljub temu eden glavnih usmerjevalcev gospodarske politike v Sloveniji, vsaj v nekaterih sektorjih.Še kdo?Vsak dan pišete o njih, mnoge poznate bolje od mene.
Ali menite, da je v času krize možno znižati davke?Možno je prerazporediti obremenitve, razbremeniti gospodarstvo in obremeniti potrošnjo.Če boste vi dobili mandat, kaj se bo zgodilo z davki?Zagotovo ne bodo višji.Pa bodo nižji?To je bil vedno naš cilj. Reforma iz leta 2007 je pokazala, da se da kljub znižanju davkov pobrati več v proračun. Računica je preprosta, gre pa tudi za povsem filozofsko vprašanje: ali verjameš v gospodarstvo, v svobodno podjetništvo, ali zaupaš v inovativnost ljudi.Vi zaupate v slovensko gospodarstvo?Zaupam v podjetništvo Slovencev, ker se je ta dokazalo v zgodovini. Vedno, ko smo imeli več ali manj normalne razmere, saj idealnih pravzaprav ni bilo, je Slovenija cvetela. To je bilo v 19. stoletju, v obdobju med obema vojnama, to so dokazala posamična bolj liberalna obdobja v času po drugi svetovni vojni, nekatera leta po osamosvojitvi. Treba je le zagotoviti dobre pogoje in Slovenija je obsojena na uspeh.Zaupate slovenskim menedžerjem?Kakor komu. Menedžerjem, ki so samo to, pretežno ja, ampak v Sloveniji je največji problem ta, da se mešata lastniška in upravljalska funkcija tudi izven družinskih oz. manjših podjetij. Ni težava, če ima menedžer nekaj delnic družbe, ki jo vodi. To je dobro. Težava je, če misli, da je hkrati že večinski lastnik ali želi to postati za vsako ceno.Katera je bila najpomembnejša lekcija, ki ste se jo naučili po prodaji Mercatorja?Izkazalo se je, da govorjenje o nacionalnem interesu in skupnem prodoru na tržišča Zahodnega Balkana ne velja veliko.Vi in vaša stranka se zdaj z nacionalnim interesom opravili ali ste ga predrugačili?Z njim nismo opravili. Ponekod je potreben. Sem pa osebno opravil z iluzijo, da bodo ljudje takrat, ko gre za tehtanje med zasebnimi koristmi in nacionalnim interesom, kar po vrsti dali prednost Sloveniji pred denarjem.Kako pa ocenjujete rezultate vaših politično kadrovanih kadrov v državnih podjetjih (Intereuropi, Luki Koper, Hitu, Petrolu, Telekomu)?Objektivno oceno daje primerjava med rezultati, ki so bili doseženi prej, med njihovim vodenjem in danes. Če jih primerjate, boste dobili zelo različne ocene pri različnih podjetjih, v seštevku pa so to zagotovo boljši rezultati kot jih supersposobni menedžerji, ki jih je nastavila ta vlada, dosegajo danes.Kako pa spremljate novice o revizijah, ki ugotavljajo, kaj so v družbah počeli vaši kadri?Tako kot vse ostale. Vsi, ki imajo javno odgovornost, so lahko pod enakimi pogoji podvrženi reviziji. Tudi tisti, ki danes upravljajo z državnim premoženjem, bodo nekoč prišli na vrsto.
Nimate težav z ugotovitvami iz Luke Koper? Je Robert Časar še vaš član?Mislim da je. Če se bo pri njemu ali komurkoli drugemu na koncu dokazalo, da je ravnal narobe, potem bodo konsekvence tudi znotraj stranke. To ve on, to ve stranka, to vedo vsi.Če bi bili danes premier, bi privatizirali NLB? Vam je žal, da je niste, ker idejo ste pa imeli.Imeli smo idejo, nismo pa imeli vseh vzvodov. NLB je bila tudi v času našega mandata fevd tistih, ki so postavili prejšnjo upravo. No, če lahko dodam nekaj k tej naši samorefleksiji: to je bila ena naših večjih napak, da nismo razčistili situacije v državnih bankah, ne glede na to, kako bi to dosegli, tudi s spremembo zakonodaje. Pri NKBM smo s preoblikovanjem deloma uspeli, vsaj s prvo fazo, pri NLB pa je bila to zamujena priložnost. Morali bi narediti več. V tem primeru banka seveda ne bi bila v situaciji, ko še vedno daje sporna posojila in po drugi strani zahteva dokapitalizacijo.Tega odgovora res ne razumem. Bili ste premier, imeli ste štiriletni mandat, finančnega ministra, ki je imel svoje predstavnike v nadzornem svetu NLB. Zdaj pravite, da niste imeli vzvodov, da bi vplivali na upravo. Enako v NKBM. Omenjeni banki sta bili glavni kreditorki zgrešenih poslovnih odločitev, ki zdaj prihajajo na plan. Res ne razumem tega jamranja.Mislim, da razumete več, kot izhaja iz tega vprašanja. Vedno, ko je šlo zares pri NLB, tudi, ko je šlo za imenovanje novih članov uprave, se je izkazalo, da potrebne večine ni.
Pa kdo so ti lobiji, ki so to preprečevali? Oprostite, vlada je imenovala večino nadzornikov. danes vidimo posledice. Sprašujem, ali vam je žal za to, se počutite odgovorne. Vi odgovarjate, da niste imeli vzvodov.Vlada je imenovala le del nadzornikov. Predsednika uprave Kramarja ni imenovala naša vlada. Niti ni imela potrebne večine, da bi ga zamenjala sredi mandata. Ni imela 75 odstotkov za spremembo nadzornega sveta med mandatom. Ko pa se je nek mandat iztekel, je pa čudežno umanjkal glas gospoda Matica Tasiča, ki je odstopil iz nadzornega sveta NLB in bil verjetno za to po volitvah nagrajen z mestom direktorja Slovenskih železnic.
Pa saj za menjavo članov uprave ni potrebna ne dvotretjinska ne tričetrtinska večina.Za zamenjavo članov nadzornega sveta pa je. In če nimaš v nadzornem svetu večine, tudi ne moreš zamenjati uprave. Pa še to: predsednik vlade nima časa, da bi se ukvarjal le z eno institucijo. Ne vem, kje Borut Pahor najde čas, da poleg vlade in številnih strateških svetov vodi še Slovenske železnice. Jaz tega časa nisem imel.Vaši politični sopotniki, javnost in novinarji smo vas vedno imeli za avtoritativnega politika. Sedaj pa tarnate, da ste bili brez moči in vzvodov odločanja. To, da se meni očita vse, kar se kdo spomni, je postalo že del slovenske politične folklore.V NLB niste imeli prek nadzornega sveta možnosti vplivanja na upravo?NLB kot fevd leve politične opcije se je tudi v času po slovenski osamosvojitvi skrbno čuval, bil je nedotakljiv. Gospod Kramar je ves čas zagotavljal, kako dobro banka deluje. Danes vidimo, da to ni bilo res. Imate pa prav, ne le uprava, tudi nadzorni svet ni v celoti opravil svojega dela. Nadzorniki, ki jih je imenovala KBC, pa tudi nekateri drugi, so igrali igro uprave, bili so popolnoma usklajeni z gospodom Kramarjem.Bi vi IPO in prihod NLB na borzo podprli?V tem trenutku ne bi dobili realnih cen, zato se ne splača prodajati.Kakšen je vaš predlog za dokapitalizacijo NLB?Najprej bi radi videli čiste račune in bilance NLB, ki jih v tem trenutku ni. Ne vem, ali je dokapitalizacija v višini, o kateri govorijo, potrebna. A če bodo dali politične kredite za Stožice, ne zaslužijo dokapitalizacije, temveč kazenski pregon.Katerega leta bo po vašem mnenju Hrvaška vstopila v EU? Bo v paketu z drugimi državami?Ko bo izpolnila vse pogoje, ki jih za zdaj še ni, in ko bo dokončno rešeno mejno vprašanje s Slovenijo. Če bo arbitražni sporazum potrjen, je odvisno tudi od tega, kdaj bodo arbitri odločili in kako bodo odločili.Je nedeljski referendum odločanje o vladi?Nedeljski referendum je tisočkrat pomembnejši od vlade. Vlado načeloma volimo vsake štiri leta, tu pa bomo odločali samo enkrat. Popravnega izpita ne bo. To ni odločanje o vladi, je odločanje o vitalnih interesih države.Nemški predsednik Hörst Köhler je odstopil zaradi svoje izjave, da angažma nemške vojske v tujini pomeni tudi gospodarske koristi. Pričakujete Pahorjev odstop, če bodo volivci zavrnili arbitražni sporazum?Vsaka kredibilna vlada bi v takih razmerah odstopila. A če referendum uspe in mi izgubimo teritorialni dostop do mednarodnih voda, čez petdeset let nihče ne bo vedel, katera vlada je izgubila ta ozemlja, bodo pa naši zanamci spraševali, kako je bilo to mogoče?Če ste prepričani, da nam po pravu pripada to ozemlje, zakaj dvomite v presojo mednarodnih pravnikov po mednarodnem pravu?Ne gre za nezaupanje v mednarodno pravo, gre za poznavanje mednarodnega prava. Slovenija je teritorialni izhod v mednarodne vode izjemno drago plačala ob razmejitvi med Italijo in takratno Jugoslavijo po drugi svetovni vojni. Takrat smo izgubili obalo med Trstom in Tržičem, Trst, Gorico, Beneško Slovenijo. 135 tisoč Slovencev je ostalo v Italiji. Na ta račun je Hrvaška dobila Dalmacijo z otoki, Reko in Istro, ki nikoli ni bila v celoti njena. Tudi pri notranji razmejitvi med Slovenijo in Hrvaško je prišlo do velikih koncesij v korist Hrvaške. Slovenija je bila zato dvakrat oškodovana. Cena dostopa Slovencev do teritorialnih voda v prejšnji državi in danes je bila desetkrat višja od tega, kar dejansko imamo. Tega nam nihče nima pravice vzeti niti nihče ne sme z naše strani tega postavljati pod vprašaj. Zato je načelo določanja meje po načelu zunanje pravičnosti, torej izven pravil mednarodnega prava, ki so tehnična in ne upoštevajo zgodovinskih dejstev, za Slovenijo tako pomembno.
Če Hrvaška izgubi stik z Italijo, ali je še naslednica osimskih sporazumov?To je bilo pomembno v času, ko Hrvaška in Slovenija nista bili članici EU. Takrat je bilo to pomembno, saj je sporazum Drnovšek-Račan to upošteval. Po desetih letih je stanje drugačno. Slovenija ima danes neprimerno močnejši pogajalski položaj kot Hrvaška. Pred desetimi leti je Slovenija morala urejati mejna vprašanja, ker je bil to politični pogoj za vstop v EU in je zato bila Slovenija prisiljena popuščati. Danes je Slovenija že v EU, Hrvaška pa se šele pogaja za vstop v EU, a nima rešenih mejnih vprašanj z nobeno od sosed. Zato je danes možno dobiti pravično mejo, a ne s tem arbitražnim sporazumom. Hrvaška z njim tvega samo politični prestiž, Slovenija pa z njim postavlja na kocko bistven element svoje suverenosti.Če bo arbitražni sporazum na referendumu potrjen, kako boste v parlamentu glasovali glede članstva Hrvaške v EU? O tem vprašanju sploh ne bomo glasovali, dokler ne bo rešeno vprašanje meje.Kdaj pričakujete naslednje državnozborske volitve?Volitve bodo najkasneje konec tega mandata.Če vam bodo volivci namenili dovolj glasov, ste pripravljeni prevzeti vodenje vlade v teh časih?V katerihkoli časih, če imam zadostno podporo v parlamentu. Ta pogoj za zdaj ni izpolnjen. Nobenega mandata ne mislim sprejeti brez takšne večine v parlamentu, ki bo zagotavljala izvedbo našega programa.Boste po referendumu delali na tem, da bo čim prej prišlo do predčasnih volitev?Na tem dela vlada sama. Mi smo zelo konstruktivna opozicija. Vse protikrizne ukrepe vlade smo podprli, vzdržali smo se le pri ukrepih, kjer gre za nespametno prekomerno trošenje državnega denarja za kupovanje socialnega miru. Predlagali smo tudi veliko svojih, a jih vlada ne upošteva. Predčasne volitve niso odvisne od nas. Četudi bodo razmere slabše kot zdaj, to ne bo avtomatično pripeljalo do predčasnih volitev. Slovenija je v podobnem položaju kot Madžarska nekaj let nazaj, kjer je socialistična stranka celo priznala, da je pred volitvami lagala ljudema, vrstili so se protesti, država je skoraj bankrotirala, a ni prišlo do predčasnih volitev. Tudi pri nas bo zelo verjetno do konca mandata prišlo do menjave vlade ali vsaj do velike rekonstrukcije, ni pa verjetno, da bo prišlo do predčasnih volitev. Razen če se bo trend zadolževanja in spotikanja ob izzivih krize tako povečeval, da bodo vladne stranke operativno razpadle.
Katerega ministra bi moral premier najprej zamenjat?Zamenjati bi morali vlado, diskusija o posameznikih je izguba časa.Kdo bo naslednji minsiter, proti kateremu boste vložili interpelacijo?V tem trenutku se s tem ne ukvarjamo. Izbirajo pa se sami.Slišati je, da nagovarjate nekatere ekonomiste, naj ustanovijo svojo stranko. Sam sem predsednik stranke, le kakšen bi bil moj interes, da bi nagovarjal druge, naj ustanovijo stranko? Menim, da drobljenje ni rešitev. Če se bo nadaljeval trend, ki je značilen v tem mandatu, bo podobno kot na Madžarskem prišlo do izrazite koncentracije sil na dveh polih in do učinkov večinskega volilnega sistema, četudi ga v resnici nimamo.Boste leta 2020 še v politiki?Ne vem, upam, da ne.Kaj pa boste počeli? Premier Pahor pravi, da ga mika gospodarstvo, kaj pa vas mika?Vprašanje, če gospodarstvo mika, da Pahor pride tja. Kar se mene tiče, moram izračunati, koliko delovne dobe že imam. Na mojo osebno usodo pa vplivajo volivci in od njih je odvisno, koliko časa bom še v politiki.Imate še živce za politike?Tudi o tem presojajo volivci, vsak dan pa tudi vi.
Če boste na naslednjih volitvah sestavili vlado: kdo bo vaš gospodarski minister, kdo finančni?Finančni minister bo Andrej Šircelj, državni sekretar za finance v našem mandatu in član našega strokovnega sveta. O kandidatih za gospodarskega ministra pa se ne bi še izrekal.Je Franci Zavrl vaš prijatelj?Franci Zavrl je moj sopotnik iz časov, ki so združili ne le najini usodi, niti le usode nas četverice, ampak še mnoge druge ter določili tudi usodo Slovenije. O mnogih stvareh misliva različno, vendar je vez tistih časov dovolj močna, da se povsem neobremenjeni z dnevno politiko vsaj enkrat na leto dobimo na prijetnem kosilu.
Je Igor Bavčar vaš prijatelj?Tudi zanj velja isto. Od Depale vasi naprej sva bila mnogokrat na nasprotnih bregovih. A kar je kot vodja Odbora za človekove pravice naredil za četverico in slovensko pomlad nasploh, je bilo veliko dejanje. Odločilen je bil tudi njegov prispevek med osamosvojitveno vojno. Nič, kar se je zgodilo kasneje, tega ne more spremeniti.Ali novinarji delamo krivico Bavčarju pri njegovi vlogi v Istrabenzu?Delate mu krivico v točki, kjer enačite Istrabenz in Pivovarno Laško. V Pivovarni Laško je bil izpeljan menedžerski prevzem, v Istrabenzu pa so ga načrtovali.Toda pogodba o prevzemu je bila podpisana.A ni bila realizirana. Prevzem je bil ustavljen zaradi ukrepov nadzornih organov, ki jih je omogočila naša vlada.Bolj se mi zdi, da je pomanjkanje denarja zaradi gospodarske krize ustavilo prevzemanje Istrabenza.Ne, prevzemanje sta ustavila Soršak in Žugelj, ki sta nadomestila povsem pasivna Boraka in Plahutnika. Četudi ne bi bilo gospodarske krize in pomanjkanja denarja, prevzem Istrabenza mimo zakonodaje ne bi uspel.Vam je Bavčar to zameril?To morate vprašati njega, midva se o tem nisva nikoli pogovarjala.Se družita?Srečujeva se ob obletnicah na različnih prireditvah.Včasih sta tudi ribe skupaj lovila. Zasebno sta se najini poti razšli leta 1994, ko je v državnem zboru njegova stranka po spletki z Depalo vasjo glasovala za mojo zamenjavo. Do takrat sva bila res prijatelja, tudi ribe sva lovila in z družbo veslala po Kolpi. Od takrat naprej ne več. Toda to ne spremeni mojega odnosa do njegove zgodovinske vloge ob najbolj usodnih dogodkih za Slovenijo.Pričakujete, da bo Igor Bavčar spet politično dejaven?
Tega ne vem.Kakšen je vaš odnos do Jožeta Zagožna, nekdanjega direktorja HSE?Jože Zagožen je, ko je SDS spremenila statut in vpeljala nezdružljivost politične in gospodarske funkcije, izbral pot zunaj politike. Od takrat naprej se nisva več srečevala. Prej je bil član vodstva stranke in sva normalno sodelovala.
Koga vidite med potencialnimi osebnostmi, ki lahko zasedejo vaš prostor?Naša stranka načrtno dela na kadrovski rasti in ima veliko sposobnih kadrov. A ne pričakujte, da bom tako kot bivši predsednik LDS sam izbral svojega naslednika. Mojega naslednika bo izbiral kongres SDS.V kaj vi osebno verjamete, katera so vaša politična načela?Verjamem v vse tisto, kar zagovarjam in delam od časov, katerih obletnice smo se spominjali 31. maja.
Ker trdim, da je vaš način vladanja v mnogočem spominjal na vzorce eldeesovega vladanja, vas prosim, če lahko konkretno naštejete vaše politične ideale in vrednote.Naš mandat ni spominjal na vzorce eldeesovega vladanja, ampak je predstavljal prelom z njimi. Tako so ga vzeli tudi volivci. Konec našega mandata smo dobili večjo podporo volivcem kot ob začetku mandata 2004. 320 tisoč ljudi v Sloveniji ne moreš prevarati. Za nas so po štirih letih glasovali vsi volilci, ki so nam dali mandat za vladanje in še nekaj več. Ker pa nismo naredili vsega, kar so nekateri pričakovali, je bilo to premalo za 51%.Ampak niste mi odgovorili, v kaj verjamete.Na področju, ki ga pokriva vaš časopis, verjamem v podjetnost in zdravo pamet Slovencev. Zaradi tega bom vedno za to, da se ta podsistem slovenske družbe regulira čim bolj liberalno. Vem pa tudi, da se v našem tranzicijskem času to lahko zelo izkorišča. Zato sem za dosledno sankcioniranje kršiteljev pravil igre.
Koliko časa posvečate športu? Trenutno zelo malo, zaradi kampanje. Če izračunam povprečno za celo leto, potem pol ure na dan.Koliko borderskih dni ste imeli minulo sezono? Čeprav imam nov board, samo tri. Imam pa v bilanci tudi nekaj turnih smukov.
Ali v mandatu te vlade sloni še vedno letijo? Če v predreferendumski kampanji berete slovenske časopise, potem vidite, da veliko slonov leti po zraku. V Delu jih npr. enajst leti in samo eden hodi. Statistika poletov obstaja tudi za Finance, a ni tako drastična.
Petra Sovdar, Uroš Urbas