Iskanje

Pridruži se

Če bi ministrica za delo res ščitila delavce, si takšne napake ne bi smela privoščiti

S prenehanjem veljavnosti kazenskih določb v zakonu o delovnih razmerjih, je koalicija rehabilitirala storilce kaznivih dejanj pravne zakonodaje.

Če bi ministrica za delo res ščitila delavce, si takšne napake ne bi smela privoščiti

Poslanci in poslanke so na včerajšnjem nadaljevanju redne seje obravnavali novelo zakona o delovnih razmerjih, v katerem so bile s sprejemom pomorskega zakonika črtane kazenske določbe, ki predstavljajo pravno podlago za določitev prekrškov v veljavnem zakonu o delovnih razmerjih. Stališče poslanske skupine SDS je predstavila poslanka Suzana Lep Šimenko.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

SUZANA LEP ŠIMENKO: Hvala za besedo, predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci, predstavnika ministrstva lepo pozdravljeni. Danes po nujnem postopku obravnavamo zakon o delovnih razmerjih. S 24. majem je namreč vstopil v veljavo Pomorski zakonik, ki je s svojo določbo posegel na drugo področje, na področje dela. Z njegovo spremembo so se namreč razveljavile določbe 218., 219., 220., 221., 222. in 223. člena zakona o delovnih razmerjih. Razveljavile so se določbe, ki predstavljajo pravno podlago za določitev prekrškov v veljavnem zakonu o delovnih razmerjih. Gre za določbe, ki se nanašajo na varovanje pravic agencijskih delavcev in kršitve delodajalcev, ki se nanašajo na varovanje pravic delavcev pri sklepanju pogodb in v delovnem razmerju. Vlada v predlogu zakona o dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih navaja, da se z njo odpravlja anomalija na trgu dela, ki je nastala zaradi očitne pomote pri uveljavitvi Pomorskega zakonika.

Je pa resnično nenavadno, kako je lahko do tako imenovane pomote sploh prišlo. Besedilo zakona namreč najprej pregledajo strokovne službe na ministrstvih, morajo iti čez medresorsko usklajevanje, čez pregled službe vlade za zakonodaje, sprejela ga je vlada, preverila oziroma pregledala ga je zakonodajno-pravna služba v državnem zboru, podprli ste ga koalicijski poslanci in pa tudi opozicijska Združena levica. In nenazadnje razglasil ga je tudi predsednik države.

Ob tem je treba še posebej izpostaviti odgovornost ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kamor zakon o delovnih razmerjih tudi spada in ki v medresorskem usklajevanju očitno ni ugotovilo nikakršnih nepravilnosti. Težko je verjeti, da je v vsem tem procesu šlo za zgolj spregled oziroma pomoto.

Ima pa sprejem tega zakona pomembne posledice. Od 24. maja 2016 namreč ni več zakonske podlage za kaznovanje po kar štirih razveljavljenih členih od 218. do 221. Če bi ministrica za delo res tako zelo ščitila delavce, kar sama večkrat rada izpostavlja in poudarja, verjamem, da si takšne napake ne bi smela privoščiti. Tako imenovana redakcijska napaka, kot je navedeno tudi v predlogu zakona, ki je danes pred nami in kar radi izpostavljate tudi koalicijski poslanci, je povzročila dva meseca pravne praznine na področju kazenskih sankcij. Le-to pomeni, da kršitve, ki so se ali se bodo zgodile od 24. 6 in do sprejema zakona in tudi tiste, ki so se zgodile prej, a od njih še ni bilo pravnomočno odločeno ne bodo sankcionirane. Zakon o prekršku v 2. členu namreč določa, da če se po storitvi prekrška spremenijo materialno pravne določbe tega zakona ali predpis, ki določa prekršek se uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca milejši.

S to, tako imenovano napako, ste tako rehabilitirali storilce prekrškov iz delovno pravne zakonodaje, o katerih do 24. 5. še ni bilo pravnomočno odločeno. V izpostavljenem primeru tako zagotovo ne moremo govoriti zgolj o redakcijski napaki. Upravičeno se lahko tudi vprašamo ali je šlo za očitno ali namerno pomoto, gre namreč za napako, ki ima velike poledice za številne zaposlene in rehabilitira kršitelje delovnopravne zakonodaje. Za napako do danes ni nihče odgovarjal, ne na vladi, ne na resornem ministrstvu.

V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo že za matični odbor predlagali amandma, s katerim bi lahko nastalo odpravili. Želeli smo namreč napako odpraviti za nazaj. Doseči smo želeli in tudi z amandmajem, ki smo ga vložili za obravnavo na tej seji Državnega zbora, retroaktivnost uporabe prekrškovnih določb. V kolikor je resnično pri sprejemu zakonodaje prišlo do pomote, ni najmanjšega zadržka, da ne bi našega amandmaja tudi podprli. V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke podporo zakonu vežemo na podporo našemu amandmaju. Najlepša hvala.

Na glasovanju koalicijski poslanke in poslanci niso podprli amandmaja poslanske skupine SDS.

Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.