Če bi bila na Kučanovem mestu, bi se umaknila iz politike
četrtek, 27. 1. 2011S koalicijo, ki je na oblasti sedaj, Slovenija nima prihodnosti. Objavljamo intervju s podpredsednico SDS Sonjo Ramšak iz časnika Demokracija, dne 20. januarja 2011.Sonja Ramšak se je rodila leta 1958. Po študiju javne uprave se je leta 1982 zaposlila v javni upravi. V času vojne za Slovenijo je delovala v občinskem sekretariatu za obrambo v Celju. Od leta 1995 je zaposlena na ministrstvu za obrambo, najprej na izpostavi za obrambo v Žalcu, nato v Ljubljani, kjer je bila najprej višja svetovalka v kabinetu ministrice za obrambo, sedaj pa je višja svetovalka v direktoratu za obrambne zadeve. Leta 2007 se je vključila v aktivno delovanje v SDS, kjer opravlja številne funkcije tako na lokalnem kot državnem nivoju. Od junija 2009 je podpredsednica SDS.Junija 2009 ste bili na predlog predsednika SDS Janeza Janše izvoljeni za podpredsednico SDS. Do tedaj vas širša javnost ni poznala, medtem ko je bil drugi podpredsednik Zvone Černač kot poslanec že prej medijsko precej izpostavljen. Kako se počutite v vlogi podpredsednice največje opozicijske stranke?Moram reči, da me je predsednik Janša prijetno presenetil, da je opazil moje delovanje znotraj mestnega odbora SDS v Celju in ženskega odbora. Z izvolitvijo za podpredsednico so sicer prišle nove obveznosti, vendar se v tej vlogi zelo dobro počutim. Veliko delam z ljudmi in imam stik z našo bazo, s članicami in člani. Delujem predvsem na področju organiziranosti SDS, ker mi je to tudi izziv. Lahko rečem, da je SDS najbolje organizirana politična stranka, saj imamo pokrite praktično vse občine.Vaša naloga je torej stik med strankarsko »centralo« in lokalnimi odbori. Kot podpredsednica sem tudi članica izvršilnega odbora SDS, znotraj njega imam konkretne zadolžitve za nekatere odbore, od tega štiri mestne. S tem izvem, kaj ljudje na terenu potrebujejo, kje jim je treba pomagati, da lahko v okviru lokalnih skupnosti delujejo. S tem seveda širimo dobro ime SDS.Zaposleni ste na ministrstvu za obrambo, kjer je precej let deloval tudi vaš kolega iz celjskega odbora SDS Janko Požežnik, ki je tako kot vi postal aktiven v SDS leta 2007. Z gospodom Požežnikom se poznava že kar nekaj časa. Ko je še bil zaposlen na obrambi, sva se skupaj vozila in se veliko pogovarjala o tem, da se v celjski SDS nič ne dogaja, kvečjemu kakšni prepiri. Takrat me je povabil, da se pridružim njegovi ekipi, da bo SDS postala bolj prisotna v Celju, konec koncev imamo tam veliko članov. In mi ni žal, saj smo postali eden najvzornejših mestnih odborov v Sloveniji, in to predvsem po zaslugi Janka Požežnika, ki je postavil temelje delovanja odbora in vzpostavil pozitivno klimo.V vašem življenjepisu je zapisano, da ste veteranka vojne za Slovenijo. Navadno v takšnih vlogah srečujemo moške. Na kakšen način ste se vključili v tedanje dogajanje?Izjemno sem ponosna na to, da sem veteranka vojne za Slovenijo, čeprav nisem delovala v oboroženih silah. V občinskem sekretariatu za obrambo v Celju sem bila zadolžena za popolnitev enot tedanje JLA in TO ter mobilizacijo sil in sredstev; vedeli smo, da se nekaj dogaja. Kot veste, je nekdanja JLA želela na vsak način priti do dokumentacije takratnih nabornikov in vojaških obveznikov, zato smo to dokumentacijo varovali, prav tako pa smo v tajnosti formirali enote manevrske strukture NZ, da bi bili pripravljeni na reakcijo junija 1991, če bi do česa prišlo. Ni pa bilo prijetno, ker smo vedeli, da smo vseskozi nadzorovani. Vedeli smo, da se mora nekaj spremeniti, da mora iti Slovenija na svoje. In obramba je bila najbolj kočljivo področje pri odhodu iz Jugoslavije.Pojem veterana je večkrat zožen na vojne veterane, medtem ko so nekateri, ki so sodelovali pri logistiki, izključeni iz tega okvira.Tudi delavci upravnih organov obrambe smo bili dolgo izključeni iz kroga upravičencev do naziva veterana vojne za Slovenijo. Ko sem prišla na ministrstvo za obrambo v Ljubljano, se je začela zakonodaja, ki je to urejala, spreminjati. Takrat je bilo treba ljudem povedati, da je bilo poleg naših vojakov tudi veliko civilistov, ki so pomagali pri obrambi domovine. Tudi uslužbenci nekdanjih sekretariatov za obrambo, tudi s področja zaščite in reševanja, so opravili veliko nalogo. Konec koncev pa je treba dati priznanje tudi tistim, ki so v vojnem času skrbeli za logistiko. V mojem primeru, ker sem bila sama ves čas na občini v času vojne, je logistika zelo dobro delovala. Če je kuharica skuhala dobro večerjo, je seveda ves aparat veliko bolje funkcioniral. Je pa problem, ker evidence tistih, ki so delovali v Manevrski strukturi narodne zaščite in TO oziroma v aktivnostih za osamosvojitev Slovenije, ponekod niso obstajale oziroma so bile nepopolne. Ko sem bila zaposlena v Izpostavi za obrambo Žalec kot njen vodja, sem imela velike težave pri iskanju podatkov, kdo je bil aktiven v času vojne za Slovenijo v enotah TO, saj je bilo veliko dokumentacije uničene.Sodelujete tudi v odboru za obrambo pri strokovnem svetu SDS, kar je glede na vaše delovne izkušnje razumljivo. Številni primerjajo Strokovni svet z vlado v senci. Kot je bilo slišati, strokovni svet pripravlja program za naslednje mandatno obdobje.Odbor za obrambo strokovnega sveta SDS deluje; tudi na spletni strani imamo objavljeno analizo, kaj je bilo v tem mandatu narejeno na področju obrambe, zaščite in reševanja. S koalicijo, ki je na oblasti sedaj, Slovenija nima prihodnosti. Nakazane so nekatere rešitve in tudi kritike tistega, kar ni bilo najbolje. Čeprav sem članica tega odbora, sem zaposlena tudi na ministrstvu za obrambo in sem vodstvu obljubila, da v javnosti ne bom komentirala odločitev vodstva MORS. To se mi zdi korektno glede na to, da sem višja svetovalka ministrstva za obrambo. Ne glede na to, kdo je bil moj nadrejeni, sem svoje delo opravljala strokovno. Kot članica SDS pa nimam težav z vodstvom, lahko rečem, da imamo zelo korektne odnose.Finančna in gospodarska kriza je oklestila tudi proračun ministrstva za obrambo oz. Slovenske vojske. Za slednjo na splošno velja, da je že nekaj let v krizi, da se število poklicnih vojakov manjša. Kakšno je sedaj stanje? Žalosti me, da se obrambni proračun v zadnjih letih zelo klesti in ne izpolnjujemo več pogoja, ki smo se mu zavezali v času, ko smo vstopili v Nato. To tudi vpliva na operativno delo Slovenske vojske. Premalo se zavedamo, da SV ni samo sila, ki skrbi za obrambo domovine, kajti v mirnem času moramo računati na naravne nesreče, epidemije itd. V takih primerih lahko uporabimo tako vojsko kot tudi enote zaščite in reševanja. Če pa niso zagotovljena finančna sredstva, je težko zagotoviti kvalitetno delo. V ta sistem so vključeni tudi gasilci, tako poklicni kot prostovoljni, vendar je to v primeru večjih nesreč premalo.Pa vendarle – še vedno je precej slovenskih vojakov v tujih misijah. Kako komentirate nekatere zahteve, naj se slovenski vojaki umaknejo iz Afganistana? Potem je tu še peticija za ukinitev oz. preoblikovanje Slovenske vojske. Se vam zdi realna? Sem ena prvih, ki so podpisali izjavo, da se ne strinjajo s to peticijo. Kajti če imamo državo, moramo imeti tudi organizirano vojsko. Mogoče gre za težnje nekoga, ki ne pozna koncepta kolektivne obrambe. Zato sem zelo kritična do te peticije, saj si poklicni pripadniki SV ne zaslužijo, da se tako manipulira z njimi; to sproža nervozo, zato SV ne more normalno opravljati svojih nalog. Zato se postavlja vprašanje, kakšen je bil pravi namen avtorjev peticije.Lani je SV postala bogatejša za novo vojaško ladjo. Mnogi pa opozarjajo, da bo prinesla samo stroške vzdrževanja. Kot veste, ima Rusija kar nekaj klirinškega dolga do Slovenije. Naša stran se je zavzemala za poravnavo v obliki nafte in zemeljskega plina. Vendar do takega dogovora ni prišlo. Sama ne poznam tega projekta, zato bi na to vprašanje bolje odgovorili strokovnjaki ministrstva za obrambo. Ker pa imamo morje in obstaja možnost nesreče na morju, je dobro, da imamo tudi vojaško ladjo. Konec koncev imamo tudi vojno mornarico. Poudarjam pa še enkrat: to ni bil nakup, pač pa poravnava dolga. Je pa res, da so s tem povezani tudi stroški; ladjo je treba vzdrževati, plačevati privez itd. Se bo pa ladja zagotovo uporabljala tudi zunaj Slovenije.Slovensko vojsko še vedno bremeni afera Patria. Videti je, da do epiloga še ne bo prišlo kmalu. Nekateri posamezniki iz tranzicijske levice govorijo celo o prekinitvi pogodbe s Patrio ali vsaj zmanjšanju števila oklepnikov, je to sploh mogoče? Težko odgovorim na to vprašanje. Za to vprašanje so zadolženi strokovnjaki, ki lahko ocenijo, kaj potrebujemo. Ker pa imamo poklicno vojsko, ji je treba zagotoviti čim boljšo opremo in tudi varnost. Ker so naši vojaki na kriznih območjih, potrebujejo vrhunsko opremo. Tudi če si jo sposodimo, moramo za to plačati.Kaj pa politična plat afere?Zame osebno je to konstrukt sedanje vladajoče koalicije, ki je prejšnji mandat ves čas delovala proti SDS, saj je videla, da je prejšnja vlada dobro vodila državo in uspešno tudi Evropsko unijo. In to so tisti rezultati, ki so nakazovali, da bo SDS leta 2008 dobila nov mandat. Zato je afera Patria prišla v pravem času. V ozadju so sodelovale sile, ki so skušale vplivati na volilno telo, kar jim je tudi uspelo. Toda čas je pokazal, da sedanja koalicija ne zna voditi države, zato je že skrajni čas, da sestopi z oblasti. Kar se tiče obtožnega predloga proti Janši, je to storila brez kakršnih koli dokazov in z insinuacijami. Tudi dogajanje v preiskovalni komisiji kaže, da ni interes koalicije, da to afero razišče, pač pa da z njo zavlačuje do naslednjih volitev. Verjamem, da so volivci dovolj pametni, da bodo spregledali to manipulacijo.Pred letom 2004 so tedanje vladajoče sile posle glede oklepnikov sklepale s Sistemsko tehniko brez razpisa. Potem so se pojavile informacije o okvarah na oklepnikih, zaradi česar je bilo treba skleniti anekse k pogodbi. Je šlo torej po vaše za politično motiviran posel glede na to, da je bil v lastniškem ozadju Sistemske tehnike tudi Zdenko Pavček?
Na to vprašanje ste deloma že sami odgovorili. V mandatu prejšnje vlade smo si zadali, da delamo transparentno in da posle izvajamo preko javnih razpisov, ne pa da privilegiramo določene družbe. Kot veste, je bil še v času Ropove vlade podpisan dogovor, da Sistemska tehnika izdela oklepnike 8×8. Menim, da javni razpisi morajo biti in vsi morajo imeti enake pogoje za sodelovanje, s čimer je zagotovljena tudi večja transparentnost porabe proračunskih sredstev. V ozadju je ogromno denarja in verjetno tudi osnova za izbruh afere. Vendar še vedno ni realnih dokazov, da je bil posel s Patrio nezakonit. Če pogledate obtožbo na račun prejšnjega obrambnega ministra, češ da je delo opravljal nevestno, bi lahko v sedanji vladi našli veliko primerov nevestnega dela ministrov.
Kako pa bi komentirali zadnje kadrovske zamenjave v Slovenski vojski?Tega ne bi komentirala.Odbor za obrambo pri strokovnem svetu SDS je pripravil pobudo za prekop padlih borcev Pohorskega bataljona. Pobudo je podprla tudi SNS, skupaj sta jo predstavila poslanca Jožef Jerovšek ter Zmago Jelinčič Plemeniti. Zakaj je sploh prišlo do te pobude? Moram reči, da osebno to pobudo podpiram, ne samo kot podpredsednica SDS in članica odbora za obrambo. Vsak državljan, ki je sodeloval v boju proti okupatorju, si zasluži, da je pokopan na domačem ozemlju. Zato se čudim stališču borčevske zveze, češ da prekop ni primeren zaradi pietete do padlih. Še vedno menim, da je to primerno, čeprav bo prineslo nekatere stroške. Če se za marsikatero neumnost sedanje vladajoče koalicije najde denar, se bodo našla tudi sredstva za prekop borcev. To konec koncev sploh ni velika investicija.Obletnica padca Pohorskega bataljona se ujema z obletnico t. i. dražgoške bitke, ki je tudi poligon za promocijo politikov. Letos je kot glavni govornik nastopil Milan Kučan, ki je po mnenju predsednika zveze borcev Janeza Stanovnika potencialni kandidata za premier ja, za nekatere pa je tudi novi mesija. Če bi bila v vlogi gospoda Kučana, bi se iz politike izločila že leta 1991. Glede na integriteto bi se moral kot nekdanji šef komunistov in vodja totalitarne politike umakniti, če bi želel svoji državi dobro, ne glede na to, da nismo imeli lustracije, kar je bilo slabo. Na njegovem mestu bi se umaknila in dala prostor mlajšim in neobremenjenim kadrom.Kako pa komentirate nastanek Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve? Vesela sem, da se je koncept nove veteranske organizacije spremenil v Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, saj to združuje vse podobno misleče, ki imajo pozitiven odnos do domovine in podpirajo vrednote slovenske osamosvojitve. Tudi sama sem članica tega združenja, ki nikogar ne izključuje. Kot veteranka vojne za Slovenijo se v obstoječih veteranskih organizacijah nisem več našla, sploh po tistem, ko je Zveza veteranov vojne za Slovenijo podprla peticijo za ukinitev vojske, s čimer je negirala samo sebe. Deluješ proti nečemu, za kar si se bojeval. Poleg tega so te organizacije podprle odlikovanje za Tomaža Ertla.Torej lahko rečete, da gre tudi za reakcijo na delovanje obstoječih veteranskih organizacij? Gre za alternativo, ampak v širšem smislu, saj ne želimo nikogar izključevati. Gre za združevanje vseh tistih, ki jim domovina nekaj pomeni, ki jim tudi država nekaj pomeni. Ne pozabimo, da smo leta 1991 Slovenci končno dobili samostojno državo.Kako sicer ocenjujete sedanje politične razmere, predvsem delo Pahorjeve vlade? Premier Pahor že mesece ponavlja praktično iste besede o reformah, rezultatov pa ni, poleg tega se obeta nova serija referendumov, na katerih utegne vlada izgubiti … Tu bom kar kritična, ker ves čas spremljam ukrepe sedanje vlade. Sedanja koalicija se bolj ukvarja s svojimi problemi kot pa s problemi države. Pravzaprav niti ne vem, kdo to koalicijo vodi, SD, LDS ali Zares. Če bi to, kar govorijo, uresničevali, bi bilo lepo. Govorijo, da so za sodelovanje z opozicijo, vendar smo dobri le takrat, ko potrebujejo konsenz za svojo politiko oz. glasovalni stroj. Strokovni svet SDS je pripravil že veliko ukrepov, ki bi lahko prinesli izhod iz gospodarske krize, vendar smo naleteli na gluha ušesa. Gospod Pahor se sicer promovira kot najboljši krizni menedžer, vendar se niti ne zaveda, da smo res v krizi. Če pogledamo pokojninsko reformo: najprej moramo prenoviti gospodarstvo, nato pa se lotiti socialnih in pokojninskih reform. Prazna veča ne stoji pokonci in ne moremo jemati iz vreče, ki je prazna. To vrečo moramo najprej napolniti. Tudi projekt pokrajin je pod sedanjo vlado zastal. Že vrsto let delujem v javni upravi. Slovenija bi precej hitreje izšla iz krize, če bi imela regije. V času naše vlade so bile stvari zelo dobro pripravljene in ne bi zahtevale kakšnih finančnih sredstev. Načrtovano je bilo, katere pristojnosti bodo prevzele regije. Upam, da bo leta 2012 prišlo do potrebne politične spremembe, da bomo lahko izpeljali projekt regionalizacije. Kajti to je dodana vrednost. Koalicija je sicer sprejela zakon o pomoči Pomurju, vendar so tudi druge regije, ki potrebujejo pomoč. Regionalni razvoj je treba rešiti na sistemskem nivoju, ne pa se stvari lotevati parcialno.Menite, da lahko spor v zvezi z ministrom za finance Francem Križaničem privede do zamenjave Boruta Pahorja in do razpada koalicije? Kot je ugotovila že naša poslanska skupina, gre za ozadja, širši manever. Računsko sodišče tudi nima meril, kdaj predlaga zamenjavo kakšnega ministra, kdaj pa nekatere druge ukrepe. Pri ministru Križaniču gre za širši kontekst, saj je tudi predsednik računskega sodišča politično obremenjen, čeprav zatrjuje obratno. Rekla bi, da za tem stoji interes Zaresa. Vladajoča koalicija bi morala sesti skupaj in določiti svoje prioritete. Naš bruto družbeni proizvod še vedno pada, brezposelnost pa narašča. Veliko brezposelnih je med mladimi, ki se morajo izpisati iz evidence brezposelnih, če gredo na študij. To pomeni, da je število brezposelnih realno še precej višje, kot kaže statistika. Vlada pa se kljub temu ukvarja s tem, kdo je v njej pomembnejši. S to koalicijo, ki je na oblasti, Slovenija nima prihodnosti.Kako pa komentirate nedavno obuditev ideje o novi ustavi oz. prehodu v drugo republiko? Ker sem aktivna na socialnih omrežjih, opažam, da ljudje ne razumejo, kaj pomeni »druga republika«. Mnogi mislijo, da si SDS pot do druge republike zamišlja preko namernega ustvarjanja nereda. Sedanja ustava je bila za prvo obdobje po osamosvojitvi dobra, vendar je prišel čas, ko je treba stvari spremeniti in postaviti na svoje mesto. Prišel je čas za drugo republiko, saj mora Slovenija postati zmagovalka. Če pogledamo Avstrijo, slednja skoraj ne čuti krize, mnoge države so iz nje izšle, mi pa še kar tonemo. Če hočemo doseči drugo republiko, moramo tudi doseči večino v državnem zboru. SDS se zaveda, da se moramo najprej zanesti sami nase. Koalicija žal ne razmišlja široko, vsaj ne na tistih področjih, ki so pomembna za Slovenijo in kjer je potreben širši konsenz. Skratka, od veljakov koalicije slišimo veliko besed, a bolj malo dejanj. Ustavne spremembe so nujno potrebne, pa če pogledamo samo področje sodstva. V prvi vrsti je treba odpraviti trajni mandat sodnikov, izboljšati volilni sistem ipd. In za to je treba prenoviti ustavo.Foto: Gregor Pohlevenwww.demokracija.si
Na to vprašanje ste deloma že sami odgovorili. V mandatu prejšnje vlade smo si zadali, da delamo transparentno in da posle izvajamo preko javnih razpisov, ne pa da privilegiramo določene družbe. Kot veste, je bil še v času Ropove vlade podpisan dogovor, da Sistemska tehnika izdela oklepnike 8×8. Menim, da javni razpisi morajo biti in vsi morajo imeti enake pogoje za sodelovanje, s čimer je zagotovljena tudi večja transparentnost porabe proračunskih sredstev. V ozadju je ogromno denarja in verjetno tudi osnova za izbruh afere. Vendar še vedno ni realnih dokazov, da je bil posel s Patrio nezakonit. Če pogledate obtožbo na račun prejšnjega obrambnega ministra, češ da je delo opravljal nevestno, bi lahko v sedanji vladi našli veliko primerov nevestnega dela ministrov.
Kako pa bi komentirali zadnje kadrovske zamenjave v Slovenski vojski?Tega ne bi komentirala.Odbor za obrambo pri strokovnem svetu SDS je pripravil pobudo za prekop padlih borcev Pohorskega bataljona. Pobudo je podprla tudi SNS, skupaj sta jo predstavila poslanca Jožef Jerovšek ter Zmago Jelinčič Plemeniti. Zakaj je sploh prišlo do te pobude? Moram reči, da osebno to pobudo podpiram, ne samo kot podpredsednica SDS in članica odbora za obrambo. Vsak državljan, ki je sodeloval v boju proti okupatorju, si zasluži, da je pokopan na domačem ozemlju. Zato se čudim stališču borčevske zveze, češ da prekop ni primeren zaradi pietete do padlih. Še vedno menim, da je to primerno, čeprav bo prineslo nekatere stroške. Če se za marsikatero neumnost sedanje vladajoče koalicije najde denar, se bodo našla tudi sredstva za prekop borcev. To konec koncev sploh ni velika investicija.Obletnica padca Pohorskega bataljona se ujema z obletnico t. i. dražgoške bitke, ki je tudi poligon za promocijo politikov. Letos je kot glavni govornik nastopil Milan Kučan, ki je po mnenju predsednika zveze borcev Janeza Stanovnika potencialni kandidata za premier ja, za nekatere pa je tudi novi mesija. Če bi bila v vlogi gospoda Kučana, bi se iz politike izločila že leta 1991. Glede na integriteto bi se moral kot nekdanji šef komunistov in vodja totalitarne politike umakniti, če bi želel svoji državi dobro, ne glede na to, da nismo imeli lustracije, kar je bilo slabo. Na njegovem mestu bi se umaknila in dala prostor mlajšim in neobremenjenim kadrom.Kako pa komentirate nastanek Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve? Vesela sem, da se je koncept nove veteranske organizacije spremenil v Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, saj to združuje vse podobno misleče, ki imajo pozitiven odnos do domovine in podpirajo vrednote slovenske osamosvojitve. Tudi sama sem članica tega združenja, ki nikogar ne izključuje. Kot veteranka vojne za Slovenijo se v obstoječih veteranskih organizacijah nisem več našla, sploh po tistem, ko je Zveza veteranov vojne za Slovenijo podprla peticijo za ukinitev vojske, s čimer je negirala samo sebe. Deluješ proti nečemu, za kar si se bojeval. Poleg tega so te organizacije podprle odlikovanje za Tomaža Ertla.Torej lahko rečete, da gre tudi za reakcijo na delovanje obstoječih veteranskih organizacij? Gre za alternativo, ampak v širšem smislu, saj ne želimo nikogar izključevati. Gre za združevanje vseh tistih, ki jim domovina nekaj pomeni, ki jim tudi država nekaj pomeni. Ne pozabimo, da smo leta 1991 Slovenci končno dobili samostojno državo.Kako sicer ocenjujete sedanje politične razmere, predvsem delo Pahorjeve vlade? Premier Pahor že mesece ponavlja praktično iste besede o reformah, rezultatov pa ni, poleg tega se obeta nova serija referendumov, na katerih utegne vlada izgubiti … Tu bom kar kritična, ker ves čas spremljam ukrepe sedanje vlade. Sedanja koalicija se bolj ukvarja s svojimi problemi kot pa s problemi države. Pravzaprav niti ne vem, kdo to koalicijo vodi, SD, LDS ali Zares. Če bi to, kar govorijo, uresničevali, bi bilo lepo. Govorijo, da so za sodelovanje z opozicijo, vendar smo dobri le takrat, ko potrebujejo konsenz za svojo politiko oz. glasovalni stroj. Strokovni svet SDS je pripravil že veliko ukrepov, ki bi lahko prinesli izhod iz gospodarske krize, vendar smo naleteli na gluha ušesa. Gospod Pahor se sicer promovira kot najboljši krizni menedžer, vendar se niti ne zaveda, da smo res v krizi. Če pogledamo pokojninsko reformo: najprej moramo prenoviti gospodarstvo, nato pa se lotiti socialnih in pokojninskih reform. Prazna veča ne stoji pokonci in ne moremo jemati iz vreče, ki je prazna. To vrečo moramo najprej napolniti. Tudi projekt pokrajin je pod sedanjo vlado zastal. Že vrsto let delujem v javni upravi. Slovenija bi precej hitreje izšla iz krize, če bi imela regije. V času naše vlade so bile stvari zelo dobro pripravljene in ne bi zahtevale kakšnih finančnih sredstev. Načrtovano je bilo, katere pristojnosti bodo prevzele regije. Upam, da bo leta 2012 prišlo do potrebne politične spremembe, da bomo lahko izpeljali projekt regionalizacije. Kajti to je dodana vrednost. Koalicija je sicer sprejela zakon o pomoči Pomurju, vendar so tudi druge regije, ki potrebujejo pomoč. Regionalni razvoj je treba rešiti na sistemskem nivoju, ne pa se stvari lotevati parcialno.Menite, da lahko spor v zvezi z ministrom za finance Francem Križaničem privede do zamenjave Boruta Pahorja in do razpada koalicije? Kot je ugotovila že naša poslanska skupina, gre za ozadja, širši manever. Računsko sodišče tudi nima meril, kdaj predlaga zamenjavo kakšnega ministra, kdaj pa nekatere druge ukrepe. Pri ministru Križaniču gre za širši kontekst, saj je tudi predsednik računskega sodišča politično obremenjen, čeprav zatrjuje obratno. Rekla bi, da za tem stoji interes Zaresa. Vladajoča koalicija bi morala sesti skupaj in določiti svoje prioritete. Naš bruto družbeni proizvod še vedno pada, brezposelnost pa narašča. Veliko brezposelnih je med mladimi, ki se morajo izpisati iz evidence brezposelnih, če gredo na študij. To pomeni, da je število brezposelnih realno še precej višje, kot kaže statistika. Vlada pa se kljub temu ukvarja s tem, kdo je v njej pomembnejši. S to koalicijo, ki je na oblasti, Slovenija nima prihodnosti.Kako pa komentirate nedavno obuditev ideje o novi ustavi oz. prehodu v drugo republiko? Ker sem aktivna na socialnih omrežjih, opažam, da ljudje ne razumejo, kaj pomeni »druga republika«. Mnogi mislijo, da si SDS pot do druge republike zamišlja preko namernega ustvarjanja nereda. Sedanja ustava je bila za prvo obdobje po osamosvojitvi dobra, vendar je prišel čas, ko je treba stvari spremeniti in postaviti na svoje mesto. Prišel je čas za drugo republiko, saj mora Slovenija postati zmagovalka. Če pogledamo Avstrijo, slednja skoraj ne čuti krize, mnoge države so iz nje izšle, mi pa še kar tonemo. Če hočemo doseči drugo republiko, moramo tudi doseči večino v državnem zboru. SDS se zaveda, da se moramo najprej zanesti sami nase. Koalicija žal ne razmišlja široko, vsaj ne na tistih področjih, ki so pomembna za Slovenijo in kjer je potreben širši konsenz. Skratka, od veljakov koalicije slišimo veliko besed, a bolj malo dejanj. Ustavne spremembe so nujno potrebne, pa če pogledamo samo področje sodstva. V prvi vrsti je treba odpraviti trajni mandat sodnikov, izboljšati volilni sistem ipd. In za to je treba prenoviti ustavo.Foto: Gregor Pohlevenwww.demokracija.si
