Čas resolucij na področju prometa je minil

Poslanec SDS dr. Peter Verlič je na današnji novinarski konferenci predstavil paket treh zakonov s področja prometa, ki jih je v parlamentarni postopek vložila PS SDS, in sicer Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu ter dva infrastrukturna zakona: Zakon o gradnji prioritetnih odsekov železniških prog v Republiki Sloveniji in Zakon o gradnji prioritetnih odsekov javnih cest v Republiki Sloveniji. “Glavni razlog za vložitev zakonov je v tem, da je dovolj neobvezujočih resolucij, programov, ki se ne uresničujejo in da je prišel čas, da prometno infrastrukturo uzakonimo,” je pojasnil poslanec SDS. “S predlogom zakona o gradnji prioritetnih odsekov javnih cest v Republiki Sloveniji uzakonjamo vladno resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za področje javne infrastrukture, ki je bila pripravljena oktobra 2006, in dopolnjena  januarja 2008,” je povedal poslanec dr. Verlič in dodal, da je v zakonu jasno zapisano, da gre za gradnjo v javno korist izjemnega pomena za Republiko Slovenijo. Obenem pa je v zakonu predviden tudi rok za dokončanje gradnje cestne infrastrukture, in sicer do 31.12.2030.

“Z zakonom predvidevamo posebno proračunsko postavko v višini najmanj 0,6 % BDP na letni ravni, kar je po napovedih približno 228 milijonov evrov oziroma bi v obdobju od 2012  do 2030 porabili skupaj 4,3 milijard evrov,” je pojasnil poslanec in navedel, da bi vire za ta sredstva iskali v proračunu RS,  v evropskih sredstvih, cestninah, javno-zasebnem partnerstvu ter v možnostih sofinanciranja lokalnih skupnostih. Poslanec je predstavil tudi prioritetne odseke: “v zakon so umeščeni vsi prioritetni odseki iz vladne resolucije, torej celotna 3. razvojna os od Dravograda do Metlike, oziroma z razcepi Holmec, Vinica,  3a razvojna os med Škofljico in Petrino, 4. razvojna os, kjer je meja z Italijo, Robič  Jeprca in Želin – Logatec ter vsi projekti iz dodatnega avtocestnega program, torej  Divača -Postojna – Jelšane – Hrvaška, Koper – Dragonja, Draženci – Gruškovje – meja s Hrvaško, in še nekateri manjkajoči odseki, kjer so glavni prometni problem južne obvoznice med Ljubljano in Škofljico, ” je povedal poslanec Verlič. Pojasnil pa je tudi nove odseke, ki jih predvideva zakon, in sicer je to 5. razvojna os z začetkom pri Uncu mimo Žlebiča na Ribnico do Kočevje in z enim krakom do Novega mesta. Kot 5a razvojna os pa se predvideva povezava od Kočevja proti Črnomlju. Predvideva se tudi navezava Gorenjske s 4. razvojno osjo med Kranjsko Goro in Bovcem s predorom Vršič. Predvidena pa je še izgradnja druge cevi avtocestnega predora Karavanke, odsek med Kranjem in Jezerskim do meje z Avstrijo, povezava letališča Jožeta Pučnika z avtocesto Kranj vzhod in obvoznica okrog Novega mesta.

V zakon je na novo dodana Obsotelska razvojna os, to je od Čateža, Bizeljskega,  Bistrice ob Sotli, Podčetrtka k Poljčanam. Predvidena je še  Zasavska razvojna os med Ljubljano, Litijo, Zidanim mostom in navezava na 3. razvojno os. Predvidena pa je tudi povezava celjske in Savinjsko šaleške regije.  “Menimo, da bi z umestitvijo razvojnih osi in z ustrezno zakonsko podlago res pričeli s tistimi korenitimi koraki, ki še manjkajo, zakonska umestitev pa pomeni tudi konkretno zavezo,” je poudaril poslanec SDS dr. Verlič in dodal, da iz ministrstva za promet v zadnjem letu niso pripravili še nobenega takšnega predloga.
 
“Tudi predlog zakona o gradnji prioritetnih odsekov železniških prog v Republiki Sloveniji je podoben, gre za zavezo, da se odseki izgradijo,” je poudaril dr. Verlič. Dejal je še, da gre  pri tem zakonu za gradnjo v javno korist, ki je izjemnega pomena za Republiko Slovenijo. “Tudi pri tem zakonu predvidevamo dokončanje vseh projektov do 31.12.2030. Prav tako bi za ta namen oblikovali posebno proračunsko postavko, ki predstavlja najmanj 0,9 % BDP letno oziroma 342,5 milijonov evrov oz. 6,51 milijard evrov v obdobju od 2012 do 2030. Tudi pri tem zakonu je poslanska skupina SDS predvidela vire financiranja iz proračuna, evropskih sredstev, dela cestnin od tovornega prometa, ter možnosti sodelovanja z javno-zasebnim partnerstvom ter možnost financiranja lokalnih skupnosti ter nekaj zadolževanja,” je pojasnil poslanec dr. Verlič.

Obenem je predstavil  prioritetne odseke železniških prog po tem zakonu, ki so: V. koridor od Kopra do meje z Avstrijo in do Madžarske in X. koridor od Jesenic do Dobove, z izgradnjo visokozmogljivostnih prog za hitrosti do 160 km/h, dvotirnostjo in sodobnimi signalnimi napravami. “Od ostalih prioritetnih odsekov, ki bi skrbeli za notranjo povezavo Slovenije, je predviden odsek med Ljubljano, Grosupljem, Kočevjem in Črnomljem. Vzpostavili pa bi tudi nekaj opuščenih prog, in sicer Celje- Velenje- Dravograd, do državne meje z Republiko Avstrijo; potem je tu še proga Lendava – Murska Sobota in Jesenice – Rateče do državne meje z Republiko Italijo,” je povedal poslanec dr. Verlič in omenil še tri proge za potniški promet: Poljčane – Slovenske Konjice – Zreče; Ljubljana – Vrhnika in Kranj – Tržič.

PS SDS je v parlamentarni postopek vložila tudi predlog sprememb zakona o prevozih v cestnem prometu. “Občine se srečujejo s problemom, da mestnega prometa zaradi težav z obstoječimi koncesionarji, ki imajo na nekaterih linijah že sklenjene koncesije, nikakor ne morejo vpeljati,”je pojasnil poslanec dr. Verlič. “V zakonu predlagamo, da se mestni linijski prevoz definira kot javni prevoz, ki ga lahko organizira ena ali več občin kot javno gospodarsko službo, kar pomeni, da več občin določi območje, na katerem se vpelje mestni prevoz. Do sedaj je bila to izjema, saj je mestni linijski prevoz lahko vpeljala le ena občina,” je povedal dr. Verlič. Pojasnil je tudi, da je do sedaj veljalo, da je za vpeljavo linijskega prometa več občin moralo dobiti soglasje Direkcije za ceste. “Po predlaganem zakonu to ne bo več potrebno, saj Direkcija ne bo izdajala dovoljenj, bo pa z obstoječimi koncesionarji avtobusnih prevozov lahko sklenila dogovor tam, kjer se ureja mestni promet,” je povedal dr. Verlič in pojasnil, da bo v primeru, ko ne bo druge možnosti, Direkcija za ceste razmerja uredila z odredbo.