Čas je za širok pristop in resen premislek o številnih pomembnih vprašanjih slovenske ustave
torek, 19. 4. 2011Če je Ustavno sodišče preobremenjeno, ga je treba kadrovsko ojačati, ne pa državljanom zapirati dostop do pravnega (ustavnega) varstva, kot predlaga Vlada RS. Poslanke in poslanci na današnji 27. redni seji državnega zbora obravnavajo predlog za začetek postopka za spremembo 160., 161. in 162. člena Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona. Stališče poslanske skupine SDS, ki ga objavljamo v nadaljevanju, je predstavil poslanec France Cukjati.
Takoj na začetek ustave smo zapisali, da je Slovenija pravna in socialna država. Vsi se tudi zavedamo, da brez učinkovite in nepristranske sodne veje oblasti ni pravnega varstva, ni pravne države. Pa tudi ne brez Ustavnega sodišča, ki bedi nad skladnostjo zakonov in drugih predpisov z ustavo, ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in z načeli mednarodnega prava.
Kot druge veje oblasti tudi sodstvo in tudi Ustavno sodišče ne deluje vedno brezhibno. Iz negativnih izkušenj se logično rojeva pobuda po spremenjeni in bolj odločni normativni ureditvi njegovega delovanja.
Predlog ustavnih sprememb, ki ga predlaga vlada, zadeva tiste člene slovenske ustave, ki določajo pristojnosti ustavnega sodišča, nabor predpisov, ki so lahko podvrženi presoji in potek postopka pred ustavnim sodiščem. Slovenska demokratska stranka tega predloga že na Ustavni komisiji ni podprla, in to iz naslednjih razlogov:
1. Predlog pravzaprav sledi le enemu cilju, to je razbremenitvi Ustavnega sodišča na način, a to na način, da se omejuje dostopnost do ustavnega varstva. Če je doslej veljalo, da lahko vsakdo, ki izkaže svoj pravni interes, pod določenimi pogoji sproži postopek pred Ustavnim sodiščem, pa sedanji predlog to omogoča le določenim subjektom, kot so vlada, državni svet, tretjina poslancev, predsednik države, varuh človekovih pravic, itd. Poleg tega se posamezne pristojnosti Ustavnega sodišča prenašajo na druga sodišča, na upravno sodstvo.
2. Ustavnemu sodišču se daje diskrecijska pravica izbire zadev za odločanje, kar pomeni, da bo US prosto odločalo, ali bo ali ne bo obravnavalo posamezno pobudo ali ustavno pritožbo. Kriterije za izbiro si bo – če si bo – določilo US samo, pri zavrnitvi pobude pa se ne bo obremenjevalo niti z odgovorom, kaj šele z obrazložitvijo svoje zavrnitve. Zato tudi ne bo nobenih ustreznih letnih statistik in poročil, nobenega »zunanjega nadzora« standardov, ki vodijo Ustavno sodišče pri sprejemanju zadev v obravnavo.
3. Do predloga ima zelo tehtne pomisleke ne le vladna služba za zakonodajo, ampak v veliki meri tudi stroka. Kritike veljajo predvsem glede čiste arbitrarnosti (diskrecije) US glede sprejemanja pobud v obravnavo, zaradi česar bi bilo potrebno določiti vsaj dve obvezni ustavni vodili, to je:1) pomembnost ustavnopravnega vprašanja, sproženega s takšno pobudo ali pritožbo, za nadaljnjo sodno prakso rednih sodišč in za zakonodajo, ter2) teža posledic, ki jih za pritožnika pomeni izpodbijani splošni pravni akt, če ostane v veljavi.Odziv US na ustavno pritožbo – pa čeprav le zavrnitev obravnave – je nujno potreben tudi zato, ker se pritožnik šele po izčrpanju domačih pravnih sredstev lahko obrne na ESČP. Mnogi tudi opozarjajo, da bo prenos zadev z US na Upravna sodišča, ki niso ustrezno usposobljena, povzročil neenotno sodno prakso (kar se je pokazalo na primer pri čisto banalni »računski operaciji« odmere nagrad stečajnim upraviteljem, ko niti štiri Višja sodišča niso enotno odločala, ampak diametralno nasprotno: VS Maribor contra VS Ljubljana).
Naj zaključim:
SDS nasprotuje predlagani spremembi ustave. Če je Ustavno sodišče preobremenjeno, ga je treba kadrovsko ojačati, ne pa državljanom zapirati dostop do pravnega (ustavnega) varstva.
V razpravi na Ustavni komisiji so nekateri zagovorniki predlaganih sprememb opozorili – oziroma na nek način »zagrozili« – da če ne bo prišlo do sprememb, bo US samo začelo samovoljno selekcionirati zadeve, ki jih bo obravnavalo.
No, če smo konkretni, to počne že sedaj. Pa tudi redna sodišča so glede obravnave zadev zelo, zelo – morda preveč – svobodna. Nekatere zadeve obravnavajo že čez nekaj dni, nekatere čez nekaj let, nekatere pa nikoli, ker prej zastarajo. Pa ne vemo, po kakšnih kriterijih se tako različno lotevajo zadev. No, včasih lahko le slutimo te kriterije, ki nam pa res ne morejo biti v ponos, saj nakazujejo na težko politično korupcijo.
Po dvajsetih letih ugotavljamo, da mnoge stvari v slovenski državi slabo delujejo in bi res potrebovali ustavne spremembe. Pa ne le nekaj členov in ne le na področju delovanja Ustavnega sodišča. Čas je za širok pristop in resen, usklajen premislek o številnih pomembnih vprašanjih slovenske ustave. In na to čaka Slovenska demokratska stranka.
Takoj na začetek ustave smo zapisali, da je Slovenija pravna in socialna država. Vsi se tudi zavedamo, da brez učinkovite in nepristranske sodne veje oblasti ni pravnega varstva, ni pravne države. Pa tudi ne brez Ustavnega sodišča, ki bedi nad skladnostjo zakonov in drugih predpisov z ustavo, ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in z načeli mednarodnega prava.
Kot druge veje oblasti tudi sodstvo in tudi Ustavno sodišče ne deluje vedno brezhibno. Iz negativnih izkušenj se logično rojeva pobuda po spremenjeni in bolj odločni normativni ureditvi njegovega delovanja.
Predlog ustavnih sprememb, ki ga predlaga vlada, zadeva tiste člene slovenske ustave, ki določajo pristojnosti ustavnega sodišča, nabor predpisov, ki so lahko podvrženi presoji in potek postopka pred ustavnim sodiščem. Slovenska demokratska stranka tega predloga že na Ustavni komisiji ni podprla, in to iz naslednjih razlogov:
1. Predlog pravzaprav sledi le enemu cilju, to je razbremenitvi Ustavnega sodišča na način, a to na način, da se omejuje dostopnost do ustavnega varstva. Če je doslej veljalo, da lahko vsakdo, ki izkaže svoj pravni interes, pod določenimi pogoji sproži postopek pred Ustavnim sodiščem, pa sedanji predlog to omogoča le določenim subjektom, kot so vlada, državni svet, tretjina poslancev, predsednik države, varuh človekovih pravic, itd. Poleg tega se posamezne pristojnosti Ustavnega sodišča prenašajo na druga sodišča, na upravno sodstvo.
2. Ustavnemu sodišču se daje diskrecijska pravica izbire zadev za odločanje, kar pomeni, da bo US prosto odločalo, ali bo ali ne bo obravnavalo posamezno pobudo ali ustavno pritožbo. Kriterije za izbiro si bo – če si bo – določilo US samo, pri zavrnitvi pobude pa se ne bo obremenjevalo niti z odgovorom, kaj šele z obrazložitvijo svoje zavrnitve. Zato tudi ne bo nobenih ustreznih letnih statistik in poročil, nobenega »zunanjega nadzora« standardov, ki vodijo Ustavno sodišče pri sprejemanju zadev v obravnavo.
3. Do predloga ima zelo tehtne pomisleke ne le vladna služba za zakonodajo, ampak v veliki meri tudi stroka. Kritike veljajo predvsem glede čiste arbitrarnosti (diskrecije) US glede sprejemanja pobud v obravnavo, zaradi česar bi bilo potrebno določiti vsaj dve obvezni ustavni vodili, to je:1) pomembnost ustavnopravnega vprašanja, sproženega s takšno pobudo ali pritožbo, za nadaljnjo sodno prakso rednih sodišč in za zakonodajo, ter2) teža posledic, ki jih za pritožnika pomeni izpodbijani splošni pravni akt, če ostane v veljavi.Odziv US na ustavno pritožbo – pa čeprav le zavrnitev obravnave – je nujno potreben tudi zato, ker se pritožnik šele po izčrpanju domačih pravnih sredstev lahko obrne na ESČP. Mnogi tudi opozarjajo, da bo prenos zadev z US na Upravna sodišča, ki niso ustrezno usposobljena, povzročil neenotno sodno prakso (kar se je pokazalo na primer pri čisto banalni »računski operaciji« odmere nagrad stečajnim upraviteljem, ko niti štiri Višja sodišča niso enotno odločala, ampak diametralno nasprotno: VS Maribor contra VS Ljubljana).
Naj zaključim:
SDS nasprotuje predlagani spremembi ustave. Če je Ustavno sodišče preobremenjeno, ga je treba kadrovsko ojačati, ne pa državljanom zapirati dostop do pravnega (ustavnega) varstva.
V razpravi na Ustavni komisiji so nekateri zagovorniki predlaganih sprememb opozorili – oziroma na nek način »zagrozili« – da če ne bo prišlo do sprememb, bo US samo začelo samovoljno selekcionirati zadeve, ki jih bo obravnavalo.
No, če smo konkretni, to počne že sedaj. Pa tudi redna sodišča so glede obravnave zadev zelo, zelo – morda preveč – svobodna. Nekatere zadeve obravnavajo že čez nekaj dni, nekatere čez nekaj let, nekatere pa nikoli, ker prej zastarajo. Pa ne vemo, po kakšnih kriterijih se tako različno lotevajo zadev. No, včasih lahko le slutimo te kriterije, ki nam pa res ne morejo biti v ponos, saj nakazujejo na težko politično korupcijo.
Po dvajsetih letih ugotavljamo, da mnoge stvari v slovenski državi slabo delujejo in bi res potrebovali ustavne spremembe. Pa ne le nekaj členov in ne le na področju delovanja Ustavnega sodišča. Čas je za širok pristop in resen, usklajen premislek o številnih pomembnih vprašanjih slovenske ustave. In na to čaka Slovenska demokratska stranka.