»Cankarjanska« mati v zaporniških celicah

Razstava je v prostorih nekdanjih zaporniških celic na Beethovnovi ulici v Ljubljani, torej v sami srčiki glavnega slovenskega mesta. Ob odprtju razstave je goste pozdravila in nagovorila dr. Andreja Valič Zver ter izpostavila, da stavba že kar nekaj let propada in optimistično čaka na obnovo. Razstava govori o Jelki Mrak Dolinar, ki je preminula letos v 94. letu starosti.

Jelka Mrak Dolinar je bila po besedah dr. Andreje Valič Zver »do zadnjega vzgled poguma, moči, srčne dobrotljivosti, ljubezni do svoje družine. Bila je »cankarjanska« mati, žena, babica in prababica.« Bila je ena izmed tistih žensk, ki so preživele vso trnovo pot komunističnih zaporov, vendar je kljub temu ostala vedrega srca. Leta 2009 je na pobudo svojega sina dr. Lojzeta Dolinarja napisala knjigo O brazdah življenja. Študijski center za narodno spravo je pripravil razstavo o njenem življenju, ki je bila hkrati na pobudo gospe Marije Gruškovnjak pripeljana tudi na Koroško, evropska poslanka Patricija Šulin pa je njeno razstavo gostila v Novi Gorici. Patricija Šulin se je udeležila tudi razstave v Ljubljani.

Na razstavi je nekaj besed o skupnem sodelovanju z zapornico spregovoril tudi dr. Jože Možina, ki je bil, kakor ga je označila dr. Andreja Valič Zver »motor za Jelko«. Dr. Možina je izpostavil, da je bila pot Mrak Dolinarjeve kruta, težka, a vendar zmagovalna. Bila je politična zapornica, tarča komunističnega nasilja na Slovenskem po 2. svetovni vojni. Skupaj s sestro Kristo je zaradi svojega neizmernega poguma ostala ob ranjencih, katere so peljali z vlakom iz ljubljanske bolnice na Koroško. Vlak so na Gorenjskem zasedli partizani, toda skupaj s sestro nista pobegnili, temveč sta hrabro ostali ob ranjencih. Dr. Možina je poudaril, da je bila Mrak Dolinarjeva, s katero je stkal trdno prijateljstvo, »humus povojnih pričevanj«.

Ob koncu razstave se je sin dr. Lojze Dolinar zahvalil predvsem direktorici Študijskega centra za narodno spravo in dr. Možini ter vsem ostalim, ki so pripomogli k razstavi.

Razstave sta se udeležila tudi predstavnika nemškega in madžarskega veleposlaništva. Ob koncu so skupaj z gosti predstavniki Študijskega centra za narodno spravo in vladne Komisije za povojna grobišča položili venec k vratom v celice in kasneje tudi pred spominsko ploščo za vse žrtve totalitarizma pred ameriškim veleposlaništvom. Venec so položili tudi na Kongresnem trgu pred spomenikom za vse vojne žrtve, nato pa je sledila še spominska maša v ljubljanski stolnici, katero je daroval msgr. Stanislav Zore.