Čakalne dobe v zdravstvu- še vedno neurejeno področje
nedelja, 31. 7. 2011Čakalne dobe bi lahko spremljali specialisti v okviru svoje dejavnosti. Poslanke in poslanci so na 29. redni seji Državnega zbora postavljali vprašanja ministrom in ministricam. Poslanec SDS mag. Štefan Tisel je postavil poslansko vprašanje ministru za zdravje Dorjanu Marušiču, in sicer v zvezi s čakalnimi dobami v zdravstvu.
MAG. ŠTEFAN TISEL: Vsem lep pozdrav, spoštovani gospod podpredsednik, spoštovana ministra, spoštovani poslanci! Čakalne vrste in čakalne dobe v zdravstvu so tema, verjetno tako dolgo kot zdravstvo obstoja. Vendar se je v zadnjih letih, v zadnjih dveh mandatih to področje precej zaostrilo in ljudje upravičeno pričakujejo na tem področju več reda, pričakujejo, da bodo prej na vrsti za svoje potrebe.Tako so v zadnjih letih bili uvedeni pravilniki o dopustnih čakalnih vrstah. Še pred 30-mi leti morda še kasneje, se pacientov sploh ni naročalo, ampak tudi na kontrole se je naročalo čez 3 mesece, čez pol leta in podobno in so bili vsi bolniki isti dan pregledani, tako da marsikje ni bilo naročanja. In tako se je število bolnikov v ambulantah vsako leto večalo. Zdravniki so vse te bolnike pregledali. To je potem ostalo norma za ambulante, zavarovalnica je te norme potrdila. Tako, da niso zadovoljni ne bolniki, ne zdravniki, ker bolnik želi z zdravnikom več časa, zdravnik pa tudi ni zadovoljen, če mora na brzino bolnike postavljati pred vrata, kjer jih je še cela vrsta. To področje še vedno ni urejeno. To izhaja verjetno precej iz tega, ker slovenski bolniki oziroma ljudje hodijo tudi do sedemkrat pogosteje k zdravniku, kot v zahodnem svetu, recimo v razvitih državah ali na severu Evrope.Ta sistem čakalnih vrst se je dograjeval. Če pogledamo, je bil nazadnje ta pravilnik objavljen pred enim letom, avgusta 2010, ki nekako razvršča tri stopnje nujnosti: nujno, hitro in pa redno. Seveda nujno nekako v 24 urah, hitro v treh mesecih, redno v šestih mesecih. Gospoda ministra sprašujem: Kako ocenjuje napredek pri tem redu v čakalnih vrstah? Katere so pomanjkljivosti? Kako bomo to skupaj še odpravili, da bo več reda in več dostopnosti pri čakalnih vrstah in dobah? Hvala.DORJAN MARUŠIČ: Spoštovani gospod podpredsednik. Cenjeni poslanec, poslanci. Hvala za to vprašanje. Verjetno gre za željo in cilj vsakega posameznika, ko se mu zdravje zalomi, da bi bil v najkrajšem možnem času obravnavan, in to kakovostno in varno. To smo si nekako zastavili tudi kot osnovni cilj nadgradnje zdravstvenega sistema v smislu izboljševanja dostopnosti. Eden prvih korakov je bil analiza stanja na področju čakalnih seznamov, čakalnih vrst. Zato smo pristopili v septembru preteklega leta z objavo pravilnika.Ta pravilnik je imel cilj, da bi preko orodij, ki bi jih vpeljali in preko kriterijev skrajšali oziroma predvsem pregledno vodili čakalne sezname, da bi povečali pravičnost in tudi dostopnost do zdravstvenih storitev, ter ob sprotnih informacijah za državljane dosegli tudi večjo mobilnost znotraj slovenskega prostora in izkoriščanju kapacitet, ki jih imamo.Ob tem, ko ste omenili tri kriterije bi samo še dodal, da seveda so določene izjeme. Izjeme so bolniki z rakom, in morajo biti pregledani v mesecu dni. Zaradi znanih težav že vrsto let smo za področje ortopedije in ortodontije ta termin, v katerem naj bi bili bolniki pregledani, podaljšali na 12 mesecev. In ravno tako za ortodontsko zdravljenje. Torej, obstajajo določene izjeme.Kakšni so bili prvi in neposredni ukrepi? Torej, v smislu regulacije smo z zdravstvenim inšpektoratom opravili številne tako imenovane inštruktažne nadzore, kajti zakon o pacientovih pravicah je tu pomanjkljiv in drugih vrst nadzorov ni možno izpeljati. Tudi ne takih, ki bi imeli kazenske posledice, zato tudi v kratkem bo na Vladi predstavljen Zakon o pacientovih pravicah, kjer spreminjamo določene člene, zato da bi povečali operativnost regulatornega aparata, torej ministrstva in pa inšpektorata. Ampak v desegih mesecih je bilo izvedeno 1.295 pregledov iz čakalnih seznamov, inštruktažnih z podukom tistim, ki jih nadzirajo, upravljajo, da bi bili učinkoviti. Zaradi odklonov pri dostopu do čakalnih seznamov sem kot minister odredil nadzor skupaj z zdravstvenim inšpektoratom v Univerzitetnim kliničnem centru Ljubljana, kjer je bilo navedeno, da morda je prišlo do zlorabe pri primeru Zidar, ter dva nadzora v Kliničnem centru Ljubljana in Maribor, v Ljubljani dva zaradi zloglasnih primerov slabe dostopnosti otrok na nuklearno magnetno resonanco, obeh kliničnih centrov, kjer so bile pojavljene tudi določeni odkloni.Da bi ugotavljali, da …/Nerazumljivo./ pravilnika in sprememb, ki smo jih vpeljali smo izvedli številne posvete s tistimi, ki upravljajo sezname, s strokovnimi, poslovnimi direktorji, vsemi odgovornimi, skupno šest velikih posvetov v tem obdobju.Sistemski ukrepi. Če želimo povečati dostopnost, moramo na nek način stimulirati tudi izvajalce k večji produktivnosti, kakovosti varnih storitev in na tem mestu tudi izkoriščam, da se resnično zahvalim za vse tisto, kar so izvajalci opravili. V lanskem letu kot minister sem vpeljal spodbudo, da se 10% nad načrtovanim obsegom prvih pregledov plača izvajalcem, 20% nad načrtovanim posegom pa za vse tiste operacije, diagnostične posege, ker so dolge čakalne dobe. Kakšni so rezultati? Do leta 2010 so bolj ali manj spremljani samo omejen obseg operacij in posegu, tisti, ki se izvajajo v bolnišničnem okviru. Ampak vseeno, od leta 2003 do leta 2010 se je za skoraj 16% povečalo število obravnavanih bolnikov v bolnišnišnem okolju, kar je zelo dober rezultate, je tudi pohvalno za vse ekipe, ki so to izvajale. Za tega del pa tudi ukrepov, se je za skoraj, za dobro četrtino zmanjšalo število čakajočih, tako da je ob zaključku preteklega leta bila ta številka prvič pod 22 tisoč. Seveda, če bi lahko te bolnike umeščale v vse bolnišnice, bi to pomenilo, da bi lahko v mesecu ali dveh morali te obravnavati oziroma, da bi takšna čakalna doba, vendar imamo ozka grla. To je predvsem ortopedija, nekateri drugi. Zato smo v preteklem letu uporabili najprej posnetek stanja, za vse, 230 poročevalcev za te storitve, 406 storitev in ugotovili, da je 232 tisoč čakajočih bolnikov na diagnostične preiskave, na operacije in na specialistično-ambulantne posege. Seveda tak velik zalogaj je bilo nemogoče vpeljati v sistem nadzora, zato smo se skupaj z izvajalci odločili …/Znak za konec razprave./… če mi bo dovoljeno, bom kasneje končal še zadnji del.
MAG. ŠTEFAN TISEL: Hvala lepa za izčrpen odgovor. Morda bi opozoril še na nekatere težave, zlasti pri pregledih, pri specialistih na specialnih področjih. Vemo, da za tiste urgentne, ki morajo biti pregledani v štirindvajsetih urah, so posebne ambulante oziroma dežurstva in so ti bolniki dostopni. Večja težava je potem pri kategorijah hitro ali redno.Hitro se hitro zapolni v treh mesecih, potem pa za tiste redne nekako že kar ni prostora. Bi pa opozoril na zadevo, kot sem rekel, pri specialnostih. Na primer splošni zdravnik ne more pošiljati neke sofisticirane preiskave, pa bi on nekako tam pošiljal v čakalni seznam. To lahko naredi samo specialist tiste stroke, na primer ultrazvok prostate in podobno. Zato nekako ne moremo te čakalne vrste tam šteti v isti koš kot na prve preglede, ali pa na tiste, ko pošilja splošni zdravnik k specialistu, da ga razbremeni tiste skrbi, da je nekaj z bolnikom narobe. Specialisti sami uravnavajo, v okviru svojega dela, da naročajo seveda po potrebi in razdelijo, je to morda v enem mesecu, dveh ali treh ali je potreben ultrazvok ali kronarografija, cistoskopija, in tudi na drugih področjih, tako da morda bi te čakalne vrste pa vendarle bile v domeni specialistov, ker je to njihov krog.Ravno tako na nekatere rentgenološke preiskave CT, magnet in tako, da ne bi podvajali, ker se zgodi, da pacient gre k specialistu, on pač napiše, ja mora narediti še ultrazvok, gre k splošnemu, on spet nekaj išče, ampak to je domena specialista, da nekako v okviru svoje dejavnosti to naredi. Hvala.DORJAN MARUŠIČ: Hvala mag. Tisel za ponujeno priložnost, da zaključim in tudi prediskutiava te spremembe. Seveda, ker je bilo vse te preiskave oziroma posege, pri tolikih izvajalcih nemogoče stalno spremljati, nadzirati, smo se skupaj z izvajalci odločili, da bomo to enkrat letno spremljali. Izločili smo pa 46 obravnav, operacij, posegov in pregledov, ki jih redno spremljamo, vsak mesec. No in podatki kažejo, da se od 1. januarja do 1. junija število zmanjšalo za dobri tretjino, torej z nekaj čez 70 tisoč na 50 tisoč, kar je pa bolj pomembno, kriterije, ki smo jih postavili redno, hitro in nujno, je postavila stoka. Seveda je nekaj težav pri razvrščanju tega, ampak število tistih, ki čakajo nad dopustno in pa predpisano čakalno dobo se je prepolovilo. Torej v začetku januarja – 14 tisoč, sedaj le že 7 tisoč.Jaz se strinjam s pripombami, pomisleki, ne samo vašimi tudi ostalimi izvajalci. Kar štejem v dosežek je to, da smo realni, da sem prepričan, da do zaključka mandata bi lahko dosegli večjo preglednost v čakalnih seznamih, da bi bili bolniki obravnave znotraj predpisanih čakalnih dob, seveda če ocenjujem je to realno, vendar ne zelo na neki način prodorno. Lahko bi si zastavili bolj ambiciozne cilje, ampak po mojem je to realna pot.Drugi pomemben uspeh je v tem, da v tem velikem projektu praktično delujejo tako združenje, ki vključuje izvajalce, zdravniška zbornica, zavod za zdravstveno zavarovanje, zdravstveni inšpektorat in da iščemo tiste možnosti, ki bi jih lahko vpeljali, zato da bi bil ta sistem preglednejši, nenazadnje olajšal tudi delo zdravnikom in njihovim timom. Kar pa pričakujem v bodoče, da bodo državljani bistveno bolj izrabljali spletne aplikacije. Na ministrstvu namreč vsak mesec izvedemo anketo in poiščemo najkrajši čas do posameznega posega ali operacije za omejenih 20 posegov in to objavljamo vsak mesec, da bi lahko državljani poiskali te storitve. Imamo izvajalca, ki znotraj tedna ali dveh omogočajo določene operacije ali pa preglede.Drugič, da bi se tudi izvajalci bolj posluževali informacijskih rešitev na institutu za varovanje zdravja in na ministrstvu, kjer rezultate objavljamo, zato da bi hitreje prišli k cilju in povečali preglednost. To, kar ste sami omenili tudi sam menim in zato sem tudi, RSK je pozval, da te grobe kriterije, hitro, redno in nujno nadgradijo s kriteriji težavnosti bolnikov in pa tudi pristojnosti, kdo naj napotuje. Menim, da zelo specializirane storitve ne more pošiljati kdorkoli. Torej, na tem projektu še nekaj delam. Prepričan sem pa, da v letu in pol bi lahko dosegli ustrezno preglednost, ta je nujna, ker v 2014 bomo sicer državljani lahko storitve dobili v širšem evropskem prostoru. Hvala.
MAG. ŠTEFAN TISEL: Vsem lep pozdrav, spoštovani gospod podpredsednik, spoštovana ministra, spoštovani poslanci! Čakalne vrste in čakalne dobe v zdravstvu so tema, verjetno tako dolgo kot zdravstvo obstoja. Vendar se je v zadnjih letih, v zadnjih dveh mandatih to področje precej zaostrilo in ljudje upravičeno pričakujejo na tem področju več reda, pričakujejo, da bodo prej na vrsti za svoje potrebe.Tako so v zadnjih letih bili uvedeni pravilniki o dopustnih čakalnih vrstah. Še pred 30-mi leti morda še kasneje, se pacientov sploh ni naročalo, ampak tudi na kontrole se je naročalo čez 3 mesece, čez pol leta in podobno in so bili vsi bolniki isti dan pregledani, tako da marsikje ni bilo naročanja. In tako se je število bolnikov v ambulantah vsako leto večalo. Zdravniki so vse te bolnike pregledali. To je potem ostalo norma za ambulante, zavarovalnica je te norme potrdila. Tako, da niso zadovoljni ne bolniki, ne zdravniki, ker bolnik želi z zdravnikom več časa, zdravnik pa tudi ni zadovoljen, če mora na brzino bolnike postavljati pred vrata, kjer jih je še cela vrsta. To področje še vedno ni urejeno. To izhaja verjetno precej iz tega, ker slovenski bolniki oziroma ljudje hodijo tudi do sedemkrat pogosteje k zdravniku, kot v zahodnem svetu, recimo v razvitih državah ali na severu Evrope.Ta sistem čakalnih vrst se je dograjeval. Če pogledamo, je bil nazadnje ta pravilnik objavljen pred enim letom, avgusta 2010, ki nekako razvršča tri stopnje nujnosti: nujno, hitro in pa redno. Seveda nujno nekako v 24 urah, hitro v treh mesecih, redno v šestih mesecih. Gospoda ministra sprašujem: Kako ocenjuje napredek pri tem redu v čakalnih vrstah? Katere so pomanjkljivosti? Kako bomo to skupaj še odpravili, da bo več reda in več dostopnosti pri čakalnih vrstah in dobah? Hvala.DORJAN MARUŠIČ: Spoštovani gospod podpredsednik. Cenjeni poslanec, poslanci. Hvala za to vprašanje. Verjetno gre za željo in cilj vsakega posameznika, ko se mu zdravje zalomi, da bi bil v najkrajšem možnem času obravnavan, in to kakovostno in varno. To smo si nekako zastavili tudi kot osnovni cilj nadgradnje zdravstvenega sistema v smislu izboljševanja dostopnosti. Eden prvih korakov je bil analiza stanja na področju čakalnih seznamov, čakalnih vrst. Zato smo pristopili v septembru preteklega leta z objavo pravilnika.Ta pravilnik je imel cilj, da bi preko orodij, ki bi jih vpeljali in preko kriterijev skrajšali oziroma predvsem pregledno vodili čakalne sezname, da bi povečali pravičnost in tudi dostopnost do zdravstvenih storitev, ter ob sprotnih informacijah za državljane dosegli tudi večjo mobilnost znotraj slovenskega prostora in izkoriščanju kapacitet, ki jih imamo.Ob tem, ko ste omenili tri kriterije bi samo še dodal, da seveda so določene izjeme. Izjeme so bolniki z rakom, in morajo biti pregledani v mesecu dni. Zaradi znanih težav že vrsto let smo za področje ortopedije in ortodontije ta termin, v katerem naj bi bili bolniki pregledani, podaljšali na 12 mesecev. In ravno tako za ortodontsko zdravljenje. Torej, obstajajo določene izjeme.Kakšni so bili prvi in neposredni ukrepi? Torej, v smislu regulacije smo z zdravstvenim inšpektoratom opravili številne tako imenovane inštruktažne nadzore, kajti zakon o pacientovih pravicah je tu pomanjkljiv in drugih vrst nadzorov ni možno izpeljati. Tudi ne takih, ki bi imeli kazenske posledice, zato tudi v kratkem bo na Vladi predstavljen Zakon o pacientovih pravicah, kjer spreminjamo določene člene, zato da bi povečali operativnost regulatornega aparata, torej ministrstva in pa inšpektorata. Ampak v desegih mesecih je bilo izvedeno 1.295 pregledov iz čakalnih seznamov, inštruktažnih z podukom tistim, ki jih nadzirajo, upravljajo, da bi bili učinkoviti. Zaradi odklonov pri dostopu do čakalnih seznamov sem kot minister odredil nadzor skupaj z zdravstvenim inšpektoratom v Univerzitetnim kliničnem centru Ljubljana, kjer je bilo navedeno, da morda je prišlo do zlorabe pri primeru Zidar, ter dva nadzora v Kliničnem centru Ljubljana in Maribor, v Ljubljani dva zaradi zloglasnih primerov slabe dostopnosti otrok na nuklearno magnetno resonanco, obeh kliničnih centrov, kjer so bile pojavljene tudi določeni odkloni.Da bi ugotavljali, da …/Nerazumljivo./ pravilnika in sprememb, ki smo jih vpeljali smo izvedli številne posvete s tistimi, ki upravljajo sezname, s strokovnimi, poslovnimi direktorji, vsemi odgovornimi, skupno šest velikih posvetov v tem obdobju.Sistemski ukrepi. Če želimo povečati dostopnost, moramo na nek način stimulirati tudi izvajalce k večji produktivnosti, kakovosti varnih storitev in na tem mestu tudi izkoriščam, da se resnično zahvalim za vse tisto, kar so izvajalci opravili. V lanskem letu kot minister sem vpeljal spodbudo, da se 10% nad načrtovanim obsegom prvih pregledov plača izvajalcem, 20% nad načrtovanim posegom pa za vse tiste operacije, diagnostične posege, ker so dolge čakalne dobe. Kakšni so rezultati? Do leta 2010 so bolj ali manj spremljani samo omejen obseg operacij in posegu, tisti, ki se izvajajo v bolnišničnem okviru. Ampak vseeno, od leta 2003 do leta 2010 se je za skoraj 16% povečalo število obravnavanih bolnikov v bolnišnišnem okolju, kar je zelo dober rezultate, je tudi pohvalno za vse ekipe, ki so to izvajale. Za tega del pa tudi ukrepov, se je za skoraj, za dobro četrtino zmanjšalo število čakajočih, tako da je ob zaključku preteklega leta bila ta številka prvič pod 22 tisoč. Seveda, če bi lahko te bolnike umeščale v vse bolnišnice, bi to pomenilo, da bi lahko v mesecu ali dveh morali te obravnavati oziroma, da bi takšna čakalna doba, vendar imamo ozka grla. To je predvsem ortopedija, nekateri drugi. Zato smo v preteklem letu uporabili najprej posnetek stanja, za vse, 230 poročevalcev za te storitve, 406 storitev in ugotovili, da je 232 tisoč čakajočih bolnikov na diagnostične preiskave, na operacije in na specialistično-ambulantne posege. Seveda tak velik zalogaj je bilo nemogoče vpeljati v sistem nadzora, zato smo se skupaj z izvajalci odločili …/Znak za konec razprave./… če mi bo dovoljeno, bom kasneje končal še zadnji del.
MAG. ŠTEFAN TISEL: Hvala lepa za izčrpen odgovor. Morda bi opozoril še na nekatere težave, zlasti pri pregledih, pri specialistih na specialnih področjih. Vemo, da za tiste urgentne, ki morajo biti pregledani v štirindvajsetih urah, so posebne ambulante oziroma dežurstva in so ti bolniki dostopni. Večja težava je potem pri kategorijah hitro ali redno.Hitro se hitro zapolni v treh mesecih, potem pa za tiste redne nekako že kar ni prostora. Bi pa opozoril na zadevo, kot sem rekel, pri specialnostih. Na primer splošni zdravnik ne more pošiljati neke sofisticirane preiskave, pa bi on nekako tam pošiljal v čakalni seznam. To lahko naredi samo specialist tiste stroke, na primer ultrazvok prostate in podobno. Zato nekako ne moremo te čakalne vrste tam šteti v isti koš kot na prve preglede, ali pa na tiste, ko pošilja splošni zdravnik k specialistu, da ga razbremeni tiste skrbi, da je nekaj z bolnikom narobe. Specialisti sami uravnavajo, v okviru svojega dela, da naročajo seveda po potrebi in razdelijo, je to morda v enem mesecu, dveh ali treh ali je potreben ultrazvok ali kronarografija, cistoskopija, in tudi na drugih področjih, tako da morda bi te čakalne vrste pa vendarle bile v domeni specialistov, ker je to njihov krog.Ravno tako na nekatere rentgenološke preiskave CT, magnet in tako, da ne bi podvajali, ker se zgodi, da pacient gre k specialistu, on pač napiše, ja mora narediti še ultrazvok, gre k splošnemu, on spet nekaj išče, ampak to je domena specialista, da nekako v okviru svoje dejavnosti to naredi. Hvala.DORJAN MARUŠIČ: Hvala mag. Tisel za ponujeno priložnost, da zaključim in tudi prediskutiava te spremembe. Seveda, ker je bilo vse te preiskave oziroma posege, pri tolikih izvajalcih nemogoče stalno spremljati, nadzirati, smo se skupaj z izvajalci odločili, da bomo to enkrat letno spremljali. Izločili smo pa 46 obravnav, operacij, posegov in pregledov, ki jih redno spremljamo, vsak mesec. No in podatki kažejo, da se od 1. januarja do 1. junija število zmanjšalo za dobri tretjino, torej z nekaj čez 70 tisoč na 50 tisoč, kar je pa bolj pomembno, kriterije, ki smo jih postavili redno, hitro in nujno, je postavila stoka. Seveda je nekaj težav pri razvrščanju tega, ampak število tistih, ki čakajo nad dopustno in pa predpisano čakalno dobo se je prepolovilo. Torej v začetku januarja – 14 tisoč, sedaj le že 7 tisoč.Jaz se strinjam s pripombami, pomisleki, ne samo vašimi tudi ostalimi izvajalci. Kar štejem v dosežek je to, da smo realni, da sem prepričan, da do zaključka mandata bi lahko dosegli večjo preglednost v čakalnih seznamih, da bi bili bolniki obravnave znotraj predpisanih čakalnih dob, seveda če ocenjujem je to realno, vendar ne zelo na neki način prodorno. Lahko bi si zastavili bolj ambiciozne cilje, ampak po mojem je to realna pot.Drugi pomemben uspeh je v tem, da v tem velikem projektu praktično delujejo tako združenje, ki vključuje izvajalce, zdravniška zbornica, zavod za zdravstveno zavarovanje, zdravstveni inšpektorat in da iščemo tiste možnosti, ki bi jih lahko vpeljali, zato da bi bil ta sistem preglednejši, nenazadnje olajšal tudi delo zdravnikom in njihovim timom. Kar pa pričakujem v bodoče, da bodo državljani bistveno bolj izrabljali spletne aplikacije. Na ministrstvu namreč vsak mesec izvedemo anketo in poiščemo najkrajši čas do posameznega posega ali operacije za omejenih 20 posegov in to objavljamo vsak mesec, da bi lahko državljani poiskali te storitve. Imamo izvajalca, ki znotraj tedna ali dveh omogočajo določene operacije ali pa preglede.Drugič, da bi se tudi izvajalci bolj posluževali informacijskih rešitev na institutu za varovanje zdravja in na ministrstvu, kjer rezultate objavljamo, zato da bi hitreje prišli k cilju in povečali preglednost. To, kar ste sami omenili tudi sam menim in zato sem tudi, RSK je pozval, da te grobe kriterije, hitro, redno in nujno nadgradijo s kriteriji težavnosti bolnikov in pa tudi pristojnosti, kdo naj napotuje. Menim, da zelo specializirane storitve ne more pošiljati kdorkoli. Torej, na tem projektu še nekaj delam. Prepričan sem pa, da v letu in pol bi lahko dosegli ustrezno preglednost, ta je nujna, ker v 2014 bomo sicer državljani lahko storitve dobili v širšem evropskem prostoru. Hvala.