Brezposelnost v EU se umirja, v Sloveniji je situacija čedalje slabša

Vlada za poslabšanje situacije vedno najde neko opravičilo Slovenija je dosegla najvišje število brezposelnih v zadnjih nekaj letih, vlada pa številkam ne pripisuje posebej velikega pomena. Stanje skuša prikazati kot pričakovano, skoraj kot del taktike, ki je skrbno načrtovana. Do zmage nad krizo nas loči le še nekaj stečajev, ureditev razmer v gradbeništvu, izboljšanje likvidnosti podjetij in nekaj drugih malenkosti.   Tako visoka nezaposlenost naj ne bi bila nič posebnega, celo nasprotno, stanje naj sploh ne bi bilo tako slabo. Po nizki (anketni) stopnji brezposelnosti, ki še ne upošteva decembrskega povečanja, bi res lahko sklepali, da je Slovenija pri urejanju razmer na trgu dela uspešnejša od večine EU držav. Vendar je ta statistika zelo varljiva. Konec leta 2008, ko je brezposelnost začela naraščati, je bila stopnja v EU 7,0%, v Sloveniji pa 4,4%, danes je stopnja v EU 9,6%, v Sloveniji pa 7,5%. V nasprotju z evropskimi trendi, ki kažejo izboljšanje, se v Sloveniji razmere slabšajo iz meseca v mesec. Vlada za poslabšanje situacije vedno najde neke zunanje dejavnike in se trudi delati vtis, da situacijo popolnoma obvladuje. Oktobra so zavod za zaposlovanje obremenili mladi, ki so zaključili šolanje, novembra presežni delavci, katerih podjetja so šla v stečaj, decembra pa starejši, ki so želeli ubežati novemu pokojninskemu zakonu. Opravičilo ima vlada tudi že za naslednji mesec, brezposelnih bo še več zaradi izteka zaposlitev za določen čas.Poglejmo nekaj zadnjih podatkov o trgu dela v EU. Ti kažejo, da se razmere umirjajo, zanesljivi znaki okrevanja so prisotni na nekaterih največjih trgih, kot so Francija, Nemčija, Poljska in Velika Britanija. Na območju držav članic je 23,2 mio brezposelnih, kar je 2,6% več kot pred letom dni. V primerjavi z marcem 2008, ko je bila brezposelnost v EU najnižja, se je ta do danes povečala za 45,0%. Trend naraščanja brezposelnosti se je zanesljivo ustavil, stopnja brezposelnosti pa ostaja nespremenjena že od februarja preteklega leta. To daje realno podlago za optimistične napovedi.Kako pa kažejo podatki za Slovenijo? Ob koncu decembra 2010 je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 110.021 brezposelnih oseb, kar je 13,8 % več kot pred letom dni. V primerjavi s stanjem konec avgusta 2008, ko je bila brezposelnost v zadnjih letih najnižja, se je le ta do danes povečala za 85,5%. Razmere se ne umirjajo, naraščanje je vztrajno in precej enakomerno, decembra pa celo nadpovprečno. Napovedi za naslednje mesece so pesimistične.  Dejstvo je, da ukrepi, ki jih je sprejela vlada za izboljšanje razmer na trgu dela niso dosegli pričakovanih rezultatov. Gotovo bi bile razmere še precej slabše, če jih ne bi bilo, vendar so bili milijoni evrov porabljeni premalo učinkovito. Zaradi letos uveljavljenih višjih nadomestil za brezposelne bo proračun v letu 2011 že tako dodatno obremenjen, neobvladljivo naraščanje brezposelnosti pa ima lahko katastrofalne posledice. Menimo, da bi morala vlada stanje na trgu dela obravnavati skrajno resno. Takoj bi morala poenostaviti in racionalizirati ukrepe aktivne politike zaposlovanja, ki so razdrobljeni in neučinkoviti, prav tako takoj bi morala sprejeti tudi spremembe delovno pravne zakonodaje s čimer bi zagotovila večjo prožnost na trgu dela.  Na vse to, tudi na nujnost oblikovanja sklada za odpravnine in na priložnost koriščenja sredstev, ki jih je EU namenila za odpravljanje posledic krize, je Odbor za delo, družino in socialne zadeve pri SDS opozarjal in predlagal že pred letom dni. Tudi ti ukrepi pa ne bodo dovolj, če vladi ne bo uspelo zagotoviti stimulativnega in konkurenčnega podjetniškega okolja, ki bo nudilo možnost za razvoj gospodarstva in ustvarjanje novih delovnih mest. 
  
Odbor za delo, družino in socialne zadeve pri Strokovnem svetu SDS