Brezposelnih krepko čez 100.000

Evropa okreva, Slovenija pada. Potrebujemo novo izhodno strategijo. Na področju EU je brezposelnost svoj vrh dosegla v prvem četrtletju letošnjega leta, od maja dalje pa se počasi a vztrajno zmanjšuje. Zaposlovanje se krepi celo hitreje od pričakovanj, napovedi za naslednje mesece so optimistične. V Sloveniji pa smo konec oktobra dosegli žalosten rekord, na Zavodu RS za zaposlovanje je bilo prijavljenih 102.683 brezposelnih oseb. To je kar 8,6 % več kot oktobra 2009, ko nas je vlada želela prepričati, da je kriza dosegla dno in da ukrepi iz izhodne strategije dajejo rezultate.  Ob napovedanih stečajih številnih gospodarskih družb  pa se  le z bojaznijo sprašujemo, do kam lahko še pademo.  Za vlado očitno te številke niso preveč skrb zbujajoče, saj izjave ministra Svetlika in predsednika vlade Pahorja nakazujejo, da se bo kot uspeh štelo celo, če bo ob koncu leta manj kot 120.000 brezposelnih!? 

Povečanje oktobrske brezposelnosti je običajno posledica večjega števila prijav tistih, ki prvič iščejo zaposlitev.  Vendar zato številke niso nič manj alarmantne.  Ravno nasprotno!  Skrb bi morala biti toliko večja, saj je mladih, ki po končanem izobraževanju ne morejo najti zaposlitve vsako leto več.  Delovnih mest pa enostavno ni.  Vlada se ne ukvarja s problemom zaposlovanja mladih, se pa toliko bolj ukvarja s podaljševanjem zaposlitev in dvigom upokojitvene starosti. Ukinitev študentskega dela seveda ne bo rešila problema zaposlovanja mladih, drugih ukrepov pa ni, ali pa niso obrodili nobenih sadov.  

Še posebej zaskrbljujoče pa je, da je dejansko brezposelnih precej več kot jih prikazuje uradna statistika. V vzporednih evidencah najdemo še vsaj 14.000 brezposelnih delovnih invalidov, pa 2.500 dolgotrajno brezposelnih, če bi se lahko v evidence vpisalo tudi 14.000 tujcev, ki so bili še lani zaposlenih v slovenskih podjetjih, bi bila slika še toliko slabša.  Statistike tudi ne »obremenjujejo« brezposelni, ki so bili iz različnih razlogov črtani iz evidenc, vendar se niso zaposlili. Teh pa je veliko, samo v letu 2010 kar 25.222.  Njihov odhod iz evidenc ne pomeni, da so prešli med tiste, ki prispevajo k zmanjšanju proračunskega primanjkljaja ter stabilnejši zdravstveni in pokojninski blagajni.  Večinoma so se upokojili, ponovno vključili v šolanje ali pa celo delajo na črno.

Kakršnokoli že je statistično prikazovanje, pa to ne spremeni dejstva, da število delovno aktivnih, ki edini lahko prispevajo k ustvarjanju BDP-ja vztrajno pada, brezposelnost pa še naprej narašča.  Vlada z interventnimi ukrepi gasi požare in namenja vse več sredstev za vzdrževanje socialne varnosti brezposelnih,  s subvencijami podjetjem umetno ohranja delovna mesta,  celovite strukturne reforme na trgu dela, ki bi skupaj z reformami na drugih področjih na dolgi rok zagotovila nova, zdrava delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, pa ni. 

Evropa okreva, Slovenija pada. Potrebujemo novo izhodno strategijo. Odbor za delo, družino in socialne zadeve pri Strokovnem svetu SDS