Brez resne koordinacije strokovnih služb se nesreč, kot je bil požar v Kemisu, ne da obvladati

Poslanke in poslanci na današnji izredni seji Državnega zbora RS razpravljajo o predlogu priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi z okoljsko katastrofo, ki jo je povzročil požar v podjetju Kemis, d. o. o. V imenu predlagatelja priporočila je stališče podal poslanec SDS Danijel Krivec.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

DANIJEL KRIVEC: Hvala za besedo spoštovani predsednik. Rad bi poudaril, da kot predlagatelji so poleg nas ta sklic in zahtevo za razpravo v Državnem zboru o tej problematiki podpisali tudi kolegi iz skupine Nepovezanih poslancev, kolega Roberto Battelli in kolega Andrej Čuš.

Zdaj, vsi se verjetno strinjamo, da je bila ta problematika te nesreče v kemični tovarni na Vrhniki zelo, bi rekel, medijsko eksponirana, po drugi strani pa zaradi na nek način neučinkovitega ravnanja tudi problematična za večino ljudi, ki so to spremljali, pa tudi za nas poslance, ki smo na nek način dolžni, da opozorimo takrat, ko nekatere stvari ne gredo v pravo smer. O tem smo se v prvih dneh pogovarjali tako koalicijski kot opozicijski poslanci in je bilo enotno mnenje, da je potrebno v tej smeri nekaj storiti. Glede na to, da je bil sklic naše seje verjetno tudi eden v tem mozaiku vseh teh ukrepov, ki so se v nadaljevanju zgodile, in da je bil tudi nek pritisk na odločevalce, da se stvari izboljšajo, smo na nek način svoj cilj, ki smo ga zasledovali s sklicem te seje, v bistvu že dosegli.

Marsikaj se je spremenilo predvsem na področju informiranja prebivalstva in ostalih bližnjih krajev, formirale so se skupine in postavilo se je koordinatorja za vse aktivnosti, ki se morajo odvijati po taki nesreči, kot se je zgodila v primeru Kemisa. Kot sem rekel, s tega vidika je naš sklic dosegel svoje. Tudi na lokalni ravni so se po tem, ko je bil naš sklic vložen, se stvari bistveno hitreje začele odvijati, od sestankov na občinski ravni, do vseh drugih aktivnosti, ki so pomembne za to, da se prepreči še nadaljnjo škodo, predvsem za prebivalstvo in pa naravo v okolici Kemisa.

Zdaj, razlogi za sklic izredne seje so nam verjetno vsem jasni, požar v podjetju za predelavo kemičnih odpadkov Kemis, ki je izbruhnil 15. maja zvečer okoli 20. ure. Vsi smo to verjetno spremljali, mogoče še nekaj podatkov. V gašenje je sodelovalo 256 gasilcev, okoliških gasilskih društev ter društev in brigad z območja Ljubljane in Kranja. Požar je gasilcem uspelo pogasiti v tistem glavnem delu do 24. ure. Bilo je tudi nekaj ukrepov. Zaradi nevarnosti širjenja požara in dima so evakuirali 11 oseb iz stanovanjskih hiš ob neposredni bližini podjetja. Glede na to, da je bilo slišati več detonacij in ob vsaki videti plamen, ki se je dvigal več sto metrov v zrak, je bil to na nek način nujen ukrep, kajti nihče ni vedel, ali se bo požar omejil oziroma ali ga bo mogoče v nekem času omejiti.

Zdaj v času požara je bilo jasno, da se je povzročilo veliko onesnaženja, kajti saje, ki so padale na dvorišča hiš, sadovnjake, polja in vrtove ter igrišča in šole, so povzročale onesnaženje v tistem trenutku. Samo delo je koordiniral štab Civilne zaščite Vrhnika.

Mislim, da v prvih aktivnostih so bili tako civilna zaščita kot gasilci uspešni in se je zadeva dovolj koordinirano izvajala, da ni bilo nekih velikih težav. Ocena stanja opreme gasilcev po intervenciji je bila taka, da je kar veliko od te opreme uničene in da bo potrebno verjetno tudi za ta del v nadaljevanju poskrbeti. V treh gasilskih društvih, ki so na Vrhniki glavna in so najbolj na udaru, je bilo uničenih približno 40 % gasilne opreme in zaščitne osebne opreme gasilcev, uničena pa je bila tudi oprema gasilskih društev iz drugih občin, ki so pomagale pri gašenju. Tako da je na opremi gasilcev, ki so sodelovali v intervenciji, nastalo za 226 tisoč evrov škode, v to pa jasno ni všteta škoda, ki je nastala na opremi poklicnih gasilskih enot iz Ljubljane in Kranja. Zdaj to navajam zato, ker je potrebno vedeti, da gasilci morajo hitro nadomestiti to opremo, kajti nihče ne ve, kdaj se zgodi naslednji dogodek in v tem primeru je potrebno uničeno opremo čimprej nadomestiti.

Zdaj v tem prvem delu so tudi informacije, ki so jih podajali predvsem tisti, ki so koordinirali osnovne aktivnosti, govorim o civilni zaščiti in gasilskih enotah, dajali dokaj dobre informacije za krajane, občane in vsi ti ukrepi so se večinoma tudi upoštevali in spoštovali. V nadaljevanju pa je prišlo do protislovnih in nepopolnih informacij glede samega ukrepanja in tudi izvajanja nadaljnjih aktivnosti. Že po prvih podatkih, da je velika verjetno, da je v tem požaru prišlo tudi do gorenja nevarnih snovi, ki povzročajo tudi emisije snovi, ki so nevarne, škodljive za okolico, predvsem pa za ljudi, so se v tistem času, ko je intervencija nekako bila zaključena, ostali v veliki meri prebivalci brez nekih jasnih navodil, v nadaljevanju pa je tudi prišlo praktično do navzkrižnih navodil.

Najprej je bilo v začetku veliko stvari prepovedanih, opozorila na to, da morajo spoštovati navodila štaba civilne zaščite, praktično po treh dneh pa nekih navodil ni bilo več. In v izogib takim, bi rekel, težavam, ki nastopijo po intervenciji, je tudi namenjena ta seja, naša opozorila v predlaganih priporočilih gredo tudi v tej smeri. Namreč v Sloveniji je zelo dobro razdelano ukrepanje v tistem najbolj nujnem trenutku, se pravi posamezne intervencije, ni pa dobro razdelano, kaj se zgodi takrat, ko intervencijo prekinemo, preden prevzamejo določene službe, ki so sicer postavljene za to nadaljevanje, na nek način, sanacije in ukrepanja po tako naravni nesreči kot bilo kateri drugi nesreči.

 Zdaj pokazalo se je tudi, da ni nekega dokumenta na nivoju države, ki bi operativno nadgradil osnovne dokumente, ki civilni zaščiti nalagajo intervencijo kot tako, v nadaljevanju nastane nek vakuum in iz tega mesta je potrebno pogledati, ali je potrebno tudi znotraj zakonodaje kaj spremeniti ali je mogoče to zadosti, da se vlada do tega opredeli s kakršnokoli uredbo in navodilom.

Glede na to, da je 30. maja, se pravi 15 dni po nesreči vseeno vlada odreagirala, določila koordinatorja, ki zdaj skrbi za to, da so vsi ukrepi koordinirani zato, da se informacije konkretno podajajo, je mogoče to tudi en korak v pravi smeri in na to smo želeli s to sejo tudi opozoriti. Zdaj, veliko je bilo neznank in negotovosti pa tudi izmikanja v smislu podajanja pravih informacij glede analiz tako zraka, vode in same zemljine. Do neke mere se to še vedno pojavlja, ljudje so zaradi začetnih polinformacij, dezinformacij, predvsem pa ne podajanja informacij predvsem s strani pristojnih institucij, pa tudi ne smemo izpustiti tovarne Kemis oziroma njihovega poslovodstva, ki praktično ni želelo postreči v začetni fazi z nobenimi informacijami in to z izgovorom, da so vsi dokumenti, ki bi relevantno osvetlili kaj je bilo deponirano in je eventuelno pogorelo, zgoreli v tem požaru. Zdaj, glede na to, da je tako podjetje dolžno shranjevati vse te podatke tudi na varni lokaciji, je to bolj izgovor kot pa dejstvo in v tej smeri je potrebno tudi določene stvari spremeniti.

Zdaj, ko govorimo o tem neinformiranju oziroma polovičnem informiranju, v začetni fazi je bilo govora o tem, da je tudi potok Tojnica sicer onesnažen ampak ne v veliki meri, kasneje smo videli, da je praktično v celoti uničen in mrtev potok kot tak. In zdaj, ko so ljudje primerjali te informacije, je to problematično. Če se spomnite, na začetku je bilo tudi govora o tem po parih dneh, ko so ljudje se vračali na lokacije in tudi otroci v šole in vrtce, ni bilo nikakršne prepovedi glede igranja na igralih in peskovnikih in tako naprej, čez par dni pa v bistvu prepoved gibanja na odprtem, uporabe teh igral, obvezno pranje in tako naprej. Se pravi, v prihodnje do takih netočnosti, da ne rečem kaj hujšega, v bistvu ne sme prihajati.

Odpravi vseh teh nedoslednosti, pomanjkljivosti so namenjena tudi naša priporočila, ki so predvsem vezana na to, da je bilo informiranje v tem primeru slabo ali pa nikakršno in komunikacija, ki v takšnem primeru za, bi rekel tistega, ki je v krogu neke nesreče najbolj pomembna, je praktično v celoti zatajila. S tem se je strinjal tudi predsednik vlade, ki je v nadaljevanju jasno, ko so bili pritiski preveliki in ko se je tudi javno govorilo o neusklajenosti posameznih služb, vseeno določil koordinatorja, vendar to, kot sem rekel, bistveno, bistveno prepozno in v izogib temu je potrebno na tem področju storiti nekoliko več.

Zdaj, največji problem, ki bo, bo ta, kako nazaj vzpostaviti zaupanje vseh teh občanov, krajanov, ki so v bližini, v neposredni bližini in tudi širše te nesreče, kako jih prepričati, da so nove meritve, ki jih institucije delajo, pravilne, da bodo temu verjeli. Tu imajo institucije in tudi vlada eno veliko nalogo.

Zdaj, glede tega ali so te lokacije primerne ali ne, tudi v tej smeri smo predlagali priporočila, da se določene stvari ponovno preverijo in v primeru Kemisa, pa tudi v primeru drugih podjetij in obratov, ki lahko povzročijo velike, velika onesnaženja. Ravno danes zjutraj, če ste poslušali, je bil ponovno en velik požar v Ljutomeru, na skladišču sicer sveč in nekih plastičnih odpadkov, vendar očitno so te nesreče vedno bolj pogoste. In tudi zaradi tega je potrebno razmisliti o naših priporočilih, pa eventualno tudi še kakšno priporočilo dopolniti in dodati.

Razprava na odboru, ki smo jo opravili, je bila dosti konstruktivna. Ugotovili smo ravno vse te pomanjkljivosti, ki so se dogajale. Ključno, kot sem rekel, so ravno informiranje, kajti službe, vsaka zase verjetno so usposobljene, vendar brez neke resne kooordinacije se takih nesreč ne da obvladati, predvsem pa ne zmanjšati posledic, ki nastopijo zaradi takega slučaja. Na odboru smo sprejeli tri priporočila. Eno priporočilo je še dopolnil s smiselnim predlogom kolega Möderndorfer.

Mi pa vseeno predlagamo in bomo v nadaljevanju vložili tudi dve dopolnili, dva amandmaja glede našega četrtega in petega priporočila, ker, kot sem rekel, glede na dejstva, ki so v Sloveniji glede pogostosti požarov, ki so v zadnjem času stalnica, je potrebno dejansko razmisliti tudi o našem priporočilu, da se preveri dovoljenja posameznih podjetij, ki imajo velik vpliv na naravo in okolico v primeru nekega izrednega dogodka in da se tudi preveri in po možnosti dopolni prostorska zakonodaja za umeščanje podobnih subjektov, kot je bil Kemis v prostor. V primeru Kemisa v vsi ugotavljamo, da je v naselju, da je zraven vodotoka in glede na informacije direktorja, da so bili požari kar pogosti, ne moremo izključiti, da se zadeva ponovi. Zato glede na to, da se nam lahko zgodi kadarkoli podoben dogodek v kraju, kjer živimo, je prav, da ta priporočila z nekim razumom podpremo.