Brez meja v leto 2008

Vstop Slovenije v schengensko območje z 21. decembrom letošnjega leta je ob uvedbi evra za nas najbolj pomembna oblika vstopanja v evropski prostor in dokaz, da smo del Evrope in enakovredni državljani v EU. Ob tem pomembnem dogodku smo se pogovarjali z ministrom za notranje zadeve Dragutinom Matejem. Vstop Slovenije v schengensko območje z 21. decembrom letošnjega letaje ob uvedbi evra za nas najbolj pomembna oblika vstopanja v evropskiprostor in dokaz, da smo del Evrope in enakovredni državljani v EU. Obtem pomembnem dogodku smo se pogovarjali z ministrom za notranje zadeveDragutinom Matejem. Kaj prinaša vstop Slovenije v schengensko območje za državljane?
Vstop v “schengen” pomeni prosto gibanje državljanov brez mejne kontrole na notranjih mejah Evropske unije. Državljani EU se lahko prosto gibljejo od Lizbone do Baltskih držav, ne da bi pri tem morali kjerkoli pokazati kakršenkoli dokument.

Kaj se bo zgodilo s starimi mejnimi objekti na mejah z Italijo, Avstrijo in Madžarsko?
Nekateri mejni objekti, kot so mejne hišice, otočki, kjer so bili policisti, in zapornice, bodo odstranjeni že v prvi fazi. Nekateri objekti, predvsem tisti, ki so bili postavljeni sredi mest ali vasi, pa bodo dobili novo vlogo. Lokalne skupnosti jih bodo lahko namenile za kulturne prireditve, za zbiranje mladih in podobno.

Bodo kakšne novosti na mejnih prehodih s Hrvaško?
V skladu s schengenskimi standardi bomo izvajali nadaljevanje mejne kontrole, kot jo izvajamo že dobri dve leti. Edina novost je uvedba schengenskega informacijskega sistema, ki ga pri delu uporablja predvsem policija.

Kako boste kljub prostemu prehajanju meja zagotavljali varnost v državi?
Trije načini so. Ustanovili smo Enote za izravnalne ukrepe, ki po potrebi izvajajo tudi mejno kontrolo, predvsem pa preprečujejo čezmejni kriminal in ilegalne prestope. Takšne enote obstajajo na obeh straneh meje, torej tudi v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Druga oblika so mešane patrulje, ki jih imamo z vsemi tremi državami, kjer policisti skupaj delujejo v mejnem pasu. Tretja oblika pa so nadgrajeni meddržavni sporazumi o policijskem sodelovanju, ki pod posebnimi pogoji omogočajo lažje prestope policijskih enot iz ene v drugo državo. Konkretno to na primer pomeni, da bi slovenska patrulja z modrimi lučmi sledila vozilu kriminalca tudi na ozemlje Avstrije, dokler se avstrijska policija ne bi vključila v pregon in ga prevzela. To doslej ni bilo mogoče.

Zakaj bo zračna meja odpravljena šele marca 2008?
Schengenski informacijski sistem je kompleksen sistem z veliko podatki, zato se letališča v ta sistem vključujejo dvakrat na leto. To se zgodi istočasno s spremembami voznih redov na letališčih.

Kako so potekale priprave na vstop v schengensko območje?
Priprave za vstop v “schengen” so se začele že v času priprav na vstop v EU. Največ dela pa smo opravlili v zadnjih treh letih, ko smo zaposlili dodatne policiste, nakupili potrebno opremo in dogradili infrastrukturo na mejnih prehodih s Hrvaško. Veliko energije smo vložili zlasti v vzpostavitev schengenskega informacijskega sistema. Za vstop v “schengen” namreč ni dovolj samo vzpostavitev varnostnih standardov na meji, ampak moramo biti tudi primerno informacijsko opremljeni.

Končujete en pomemben projekt, vstop v Schengen, pred vrati pa je že naslednji, predsedovanje EU. Kako potekajo priprave na predsedovanje EU na vašem področju?
S pripravami smo začeli že januarja 2006, v času avstrijskega predsedovanja EU, ko smo z Nemci in s Portugalci na strokovni ravni začeli pripravljati skupni program. Septembra lani smo ta program tudi sprejeli. Znotraj ministrstva smo ustanovili projektno skupino za koordinacijo, s čimer smo organiziranost prilagodili tisti na ravni EU.

Katere bodo prednostne naloge EU na področju notranjih zadev v času našega predsedovanja?
Ena velikih prednostnih nalog bo vzpostavitev novega schengenskega informacijskega sistema. Naša naloga bo nadziranje tega procesa in spodbujanje, da ne bi prihajalo do prevelikih zamud. Drugo veliko področje so migracije, kjer bomo nadaljevali z obravnavo nekaterih direktiv in s sprejemanjem kompromisov. Nadaljevali bomo s krepitvijo medpolicijskega sodelovanja in izmenjave podatkov o DNA bazah, bazah vozil in prstnih odtisov. Gre za zelo pomembno izmenjavo, ki bo omogočila, da si bodo lahko policije izmenjevale te ključne podatke za učinkovitejše delo. Naj navedem primer: ko so si začeli Avstrijci in Nemci izmenjevati baze DNA podatkov, so imeli samo v prvem mesecu več kot 1200 zadetkov. Vse države so zelo zainteresirane za izmenjevanje podatkov z nami, ker imamo veliko bazo podatkov tudi o državljanih bivše Jugoslavije, ki so prihajali delat v Slovenijo ali pa so tu napravili kaznivo dejanje.

V Sloveniji se bo v času predsedovanja mudilo veliko tujih delegacij. Kako boste poskrbeli za njihovo varnost?
Policija sprejema polno odgovornost za varovanje vseh dogodkov, ki bodo potekali v okviru predsedovanja EU. Dogodki bodo varovani glede na pomembnost oziroma sodelujoče, tako so ministrski sveti najbolj varovani, strokovna srečanja pa so varovana na drugačen način.

Kaj pomenijo migracije teh delegacij za naše državljane?
Naredili bomo vse, da bo v Ljubljani čim manj prometnih zapletov. Ob določenih dnevih bo za kratek čas prihajalo do delnih zapor prometa. Poskrbeli bomo, da največji premiki gostov iz ljubljanskih hotelov na Brdo ne bodo v času prometnih konic. Jutranji transporti se bodo izvajali po osmi uri zjutraj v nasprotni smeri, kot poteka dnevna migracija v mesto, in zvečer spet v obratni smeri dnevne migracije iz mesta. V centru mesta bo okrog hotelov poseben režim. Policija je pripravljena, imamo pa tudi posebno enoto UVZ, ki bo neposredno varovala varovane osebe in bo spremljala kolone. V protiteroristično zaščito najpomembnejših dogodkov bo vključena tudi specialna enota. V posamezna varovanja pa bodo vključeni policisti iz vseh enot po državi. Najštevilčnejša zasedanja Svetov bo varovalo od 400 do 500 policistov iz vse države.

Gospod minister, vi boste predsedovali Svetu EU za pravosodje in notranje zadeve. Kaj vam to osebno pomeni?
V času avstrijskega predsedovanja me je avstrijska kolegica prosila, da sem zaradi številnih dogodkov nekaj delovnih srečanj vodil v njihovem imenu. To je zame lepa in dragocena izkušnja. Že tri leta vodim in koordiniram tudi tradicionalno konferenco na Brdu, ki se je udeležuje 14 ministrov iz balkanskih držav. Tudi sicer sem večkrat vodil tematske diskusije na ministrski ravni in iz vsega tega imam izkušnje, ki bodo zelo dobrodošle. Veliko je seveda odvisno tudi od ekipe, ki jo imaš za seboj, ki te podpira in ti pomaga. Mi bomo to delo zmogli.

Kako boste koordinirali delo predsedujočega Svetu EU za pravosodje in notranje zadeve in delo ministra v slovenski vladi?
Čas predsedovanja terja izjemne napore od vsakega ministra in ljudi, ki delajo na tem področju. Polovico prihodnjega leta bomo v bistvu delali trojno delo vzporedno, ker so volitve takoj po predsedovanju in kot vidimo, se je predvolilna tekma že tudi začela. Kot predsedujoči bomo imeli povezovalno vlogo, iskali bomo kompromise med državami. Nastopali bomo v Evropskem parlamentu. Še vedno pa bo tukaj tudi slovenski državni zbor, dnevno dogajanje na ministrstvu in vse druge težave, ki se zgodijo. Področje notranje politike ima poleg tega pomembno zunanjo dimenzijo. Ob dogodkih, kot so teroristični napadi in napadi na mirovne misije, mora dati odgovor država, ki predseduje. Tu se nam odpira povsem nov spekter dela.

Ob vseh uspešno zaključenih projektih vašega ministrstva in nalogah, ki vas čakajo, se zdi ironična interpelacija, ki jo je del opozicije vložil zoper vaše delo.
Interpelacijo sem si podrobno prebral in rečem lahko, da je v njej veliko nasprotujočih si trditev. Za odgovor na njo bom porabil relativno malo časa. Iz preteklega časa, ko sem bil sam zaposlen na ministrstvu, se spomnim, da smo se vsi ukvarjali z interpelacijo ves mesec. Mi tega časa nimamo. V teku je priprava zakonodaje za to leto, pripravljamo zakonodajo za prihodnje leto. Policija ima veliko dela, ogromno energije vlagamo v kriminalistične preiskave, in rezultati so vidni in merljivi. Odkrita materialna škoda v okviru gospodarskega kriminala je letos enkrat višja kot lani. Zato se ukvarjam s tekočimi zadevami in ne z interpelacijo. Odgovor nanjo bo tudi zelo lahko pripraviti, ker smo na večino očitkov že odgovarjali. Vem pa, da se bo na obravnavi interpelacije govorilo o vsem drugem, samo o zadevah, ki so napisane v interpelaciji, ne. Na obravnavi pričakujem problematiziranje vsakršnega mojega dejanja, tudi kadrovskih potez.

Ste pripravljeni na take očitke?
Sam sem v vodenje tega ministrstva vložil veliko energije in stoodstotno stojim za vsem, kar delamo.