Brez identitete je narod izgubljen

Dr. Andrej Umek je spregovoril o gospodarskem povezovanju kot najpomembnejši vsebini Unije. V uvodu je dejal, da lahko sedanjo pot nadaljujemo z dopolnitvami in popravki, Evropa bi se lahko celo preusmerila na fedralno ali socialno Evropo, za kar pa misli, da ni prav. Dejal je, da je bila gospodarska ne samozadostnost evropskih nacionalnih držav glavni vzrok za konflikte držav Zahodne Evrope in to »je potrebno popraviti. Ohranitev evropskih nacionalnih držav in medsebojno sodelovanje je bistveno, da se države med seboj povezujejo ob upoštevanju principa subsidiarnosti.« Dodal je, da je tako potekalo povezovanje tudi v preteklosti (Svet Evrope, Skupnost za premog in jeklo, Rimska pogodba – EGS, EU);

Najpomebnejši dosežki gospodarskega povezovanja so po njegovem mnenju: gospodarsko tržišče – prost pretok ljudi, blaga, storitev in kapitala, skupna evropska valuta, skupni raziskovalni prostor ipd. »Cilji, kot jih jaz vidim za prihodnje obdobje gospodarskega povezovanja so: izboljšati delovanje obstoječih institucij, kjer je bistven Schengen; izboljšati enakopravnost vseh evropskih gospodarskih subjektov na trgu.« Povedal je, da mora Slovenija imeti enak dostop do tega trga. Izpostavil je konvergeco na fiskalnem področju, ki bo po njegovem mnenju šla v majhnih korakih, ker gre za močen poseg v samostojnost teh držav. Zaključil je z besedami, da je evropsko povezovanje vsem članicam prispevalo najdaljše obdobje miru in hitrejši gospodarski razvoj ter večjo gospodarsko konkurenčnost. »Evropsko povezovanje je v korist vseh sodelujočih, lahko pa ga še nadgradimo, in Slovenija ga mora.«

Javno tribuno je s svojim predavanjem nadaljeval dr. med. France Cukjati, ki je svoje besede namenil identiteti naroda. Dejal je, da identiteta ni ideološka navlaka, ni sovražni govor, temveč je resna zadeva in obsega spol, barvo kože, las, konstitucijo človeka, kakor tudi človekove misli, govor in delo. »Svetovni oz. človekov nazor ni nekaj konkretnega in danega, ni prebran iz časopisov. To je stvar, podobno kot identiteta, ki pri človeku zori leta in leta. Je jedro pri človeku,«je v svojem uvodu predstavil dr. Cukjati. Dodal je, da je človek, ki nima jasnega svetovnega nazora, razosebljen in da ima jasen in svetoven nazor vlogo osrediščenja človekovega mišljenja.

Nadaljeval je z besedami, da »identiteta pri človeku izhaja iz korenin. Brez tega človek ne more živeti.« Dotaknil se je tudi stanja, kaj se zgodi, če pride do pomanjkanja osrediščenja identitete, ki se kaže kot disociativna motnja identitete in ji nekateri pravijo tudi »alter ego«. Po njegovem mnenju je narod, ki nima identitete, izgubljen. Osnova vsakega naroda je namreč nacionalna identiteta. »Marksisitična levica si je kot osnovni cilj zadala ravno uničiti identiteto. Marx in Engels sta skupaj načrtovala uničenje zasebne lastnine, vere in identitete, torej tistega, kar človeka drži pokonci,« je bil kritičen dr. Cukjati. Med drugim je v svojem predavanju poudaril tudi, da levičarji načrtujejo, da bo Evropa pokleknila in bo nastopil drugi svet, ki bo izničil krščanstvo in družino. »Tega ne smemo dopustiti,« je zaključil.

Kot zadnji govorec na današnji javni tribuni je spregovoril dr. Janez Juhant, ki je govoril o Evropi in krščanskih vrednotah. Že v svojem uvodu je navzočim poudaril, da je Evropa nastala na krščanskih temeljih, kako duhovno povezati svet. Po njegovem mnenju je problem islama danes tudi v tem, da kljub temu, da vsepovsod prihaja do težav identitete, je ta v islamu najhujša. »Mislim, da vsi problemi, tudi problemi identitete Evrope kažejo na to, da ni medsebojne povezanosti. To je še posebej problem tudi Slovenije,« je nadaljeval dr. Juhant. Spregovoril je o tem, kako levičarski ideologi poskušajo preko negacij priti do vpliva. Torej, borijo se proti cerkvi, proti SDS in proti Janši.

»Prepričan sem, da se tako Slovenija kot širša Evropa strinjata, da ne moremo duhovnih temeljev iskati v hinduizmu, islamu, ampak na temeljih krščanstva.« Dodal je, da krščanska načela spoštujejo avtonomnost osebe. Rekel je, da nobene politike ni mogoče delati na način, če nismo pripravljeni na to, da se soočimo s politiko posamezne države, da upoštevamo njeno identiteto in spoštujemo njena merila. »Za našo družbo je izredno pomembno, da nadaljujemo na krščanskih načelih, jih uveljavljamo in širimo naša politična prepričanja.« Dr. Juhant je mnenja, da je potrebno več medsebojnega dialoga tako v notranji politiki kot na širšem evropskem kontekstu. »Mistiko in politiko je potrebno združevati skupaj, najprej v osebnem delu – družini in jo nato širiti tudi na širša družbena področja,« je dodal. Svoje predavanje je strnil z besedami, da je krščanstvo vplivalo na to, da ljudje danes bolje živimo.

Po končani javni tribuni so sledila vprašanja iz občinstva in prijeten klepet skozi odgovore gostov.