Brejc v EP o vizumskem informacijskem sistemu

Evropski parlament je v ponedeljek razpravljal o poročilu Mihaela Brejca (EPP-ED/SDS) o uporabi vizumskega informacijskega sistema (VIS). Kompromisna rešitev med institucijami EU, ki preverjanje številk vizumov in odvzem prstnih odtisov dopušča le v izrednih razmerah, po njegovem zagotavlja varnost, hkrati pa zmanjšuje čas, potreben za prestop mej. Brejc je v predstavitvi poročila nanizal kronologijo njegovega nastajanja in predstavil ključne dileme glede uporabe vizumskega informacijskega sistema (VIS), kot ga je predlagala Evropska komisija. Prvotni predlog je predvideval preverjanje številke vizuma in odvzemanje prstnih odtisov vsem državljanom tretje države pri vsakem vstopu v schengensko območje.

Brejc je menil, da bi tako intenzivna kontrola zlasti v turistični sezoni ter ob začetku in koncu praznikov povzročila podaljšanje čakalnih dob na mejnih prehodih. Žrtve teh dolgih kolon pa bi bili tako tujci kot tudi državljani EU. Doseženi kompromis tako sedaj predvideva, da bo poleg rednega strogega preverjanja v izrednih razmerah dopustno tudi le naključno preverjanje številk vizumov in odvzem prstnih odtisov.”Ker je Evropa globalna gospodarska sila, hkrati pa tudi zanimiva turistična destinacija za državljane tretjih držav, ki za vstop v EU potrebujejo vizum, je treba določbe uredbe ustrezno ublažiti. Zato sem predlagal naključno preverjanje in odvzemanje prstnih odtisov na mejnem prehodu. S tem sem želel opozoriti, da imetniku vizuma v postopku pridobivanja vizuma že odvzamejo prstne odtise, sedaj pa bi pri vstopu v schengensko območje vsem imetnikom vizumov ponovno vzeli prstne odtise,” je poudaril Brejc.”To se mi zdi pretirano, saj ni na voljo nobenih podatkov niti ocen o tem, koliko je primerov ponarejenih vizumov. Poleg tega je odvzemanje prstnih odtisov pri povsem nespornih osebah nesmiselno in zamudno. Kljub posebnim vstopnim kolonam za državljane EU, bi se namreč na zunanjih mejah ob praznikih in počitnicah nabrale zelo dolge kolone, v katerih pa bi čakali vsi, državljani EU in imetniki vizumov,” je tudi povedal.

Brejc je še pojasnil, da je bilo soglasje o določenih odstopanjih od “tako trdih določb” doseženo hitro, po dveh trialogih pa je bil dosežen tudi kompromis s svetom in komisijo.

V ponedeljek je Evropski parlament razpravljal tudi o poročilu o sojenju v nenavzočnosti. Brejc, ki je bil poročevalec v senci Evropske ljudske stranke – Evropskih demokratov (EPP-ED) za omenjeno poročilo, je dejal, da so v njem prišle do izraza razlike med anglosaškim in kontinentalnim kazenskim pravom.
Pojasnil je, da je po mnenju EPP pomembno, da se sodbe, izdane v nenavzočnosti obtoženega v eni državi EU, upoštevajo tudi v drugih državah članicah. Glede na to, da je izmikanje roki pravice pogosto, v EU ne bi smeli dopustiti, da se pravnomočno obsojena oseba iz ene države mirno sprehaja v drugih članicah, je opozoril.”Sodbe, izdane v nenavzočnosti obtoženega v eni državi, se doslej niso upoštevale v drugi državi članici. S tem okvirnim sklepom, pa se zagotavlja izvršljivost teh sodb tudi v drugih državah EU pod določenimi pogoji, med katerimi pa je po našem mnenju ključnega pomena zagotovilo, da je bil obtoženec pozvan na sodišče na ustrezen način in da se kljub pozivom sodnih oblasti, ni pojavil na sodišču,” pravi Brejc.

(sta)