Bratuškova ni želela izpostaviti imen odgovornih za 5 milijardno bančno luknjo

Dr. Anže Logar (177)

Na vprašanje predsednika preiskovalne komisije dr. Anžeta Logarja o tem, kdo je odgovoren za nastanek in tolikšen obseg bančne luknje, Bratuškova tako kot večina prič pred njo ni želela jasno odgovoriti in se je imenom izognila.  »Nisem pravi naslov, da bi o tem sodila,« je dejala, vsekakor pa bi Banka Slovenija po njenem morala opozoriti na dogajanje v bankah.

Na preiskovalni komisiji o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji, ki jo vodi dr. Anže Logar, je včeraj pričala tudi mag. Alenka Bratušek, ki je slovensko vlado vodila od marca 2013 do septembra 2014.

Skupaj z Urošem Čuferjem in guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Jazbecem je sestavljala tisto trojko, ki se je hvalila, da je leta 2013 sanirala slovenski bančni sistem in da je Slovenijo rešila pred tujo trojko. Bratuškova je obenem tudi zaupala izračunu, da je slovenska bančna luknja globoka 5 milijard evrov in je za njeno sanacijo vsakemu Slovencu na ramena naložila dolg v višini 2500 evrov.

Na včerajšnjem zaslišanju se je tako ponovno branila pred očitki, da je Slovenija za bančno luknjo namenila preveč davkoplačevalskega denarja. Očitke o čezmerni dokapitalizaciji bank je označila kot populistične »Če kdor koli misli, da je bilo v banke danega preveč denarja, bi moral ukrepati, ne le javno govoriti in pozivati,« je bila kritična do razprave poslanca SMC in dodala: »Če sprejmemo, da je možno, da je bilo v banke danega preveč denarja, bi vlada morala to preveriti. Štiri leta je že od dokapitalizacije, a ni ukrepala. Če je bil v naše banke dan en cent preveč, bi ga morala aktualna vlada pobrati iz bank in z njim poplačati dolg.

Po besedah Bratuškove naj bi način sanacije določila predhodna vlada, sama pa je bila prepričana, da je njena vlada sanacijo dobro izvedla. Bratuškova je ocenila, da so bile banke v času njenega mandata tako na robu,  "da bi lahko vsakršno zavlačevanje pomenilo stečaj za njih." Da je bila sanacija tako draga, je po njenem mnenju krivo dejstvo, da se je začela prepozno.

Bratuškova je zato pred preiskovalno komisijo tudi večkrat ponovila razočaranje, da se v Sloveniji že štiri leta od dokapitalizacije bank ukvarjamo z »gasilci požara«, namesto da bi iskali in kaznovali »požigalce«. Ob tem je opozorila tudi na neodgovornost aktualne vlade Mira Cerarje glede zaveze o prodaji NLB, ki je ne želi izpolniti.

Mnogi kot primer dobre prakse reševanja bančne luknje že dlje časa navajajo Islandijo, ki je uspešno sanirala banke, poiskala odgovorne in jih tudi kaznovala. Po besedah Bratuškove Slovenija Islandije ne bi smela jemati za zgled, saj da je struktura dolga islandskih bank povsem drugačna od tistega v slovenskih in da bi s stečajem slovenskih privatnih bank uničili naše gospodarstvo. Najverjetneje je pri tem mislila na Factor banko in Probanko, za kateri je njena vlada sprejela odločitev o likvidaciji, po kateri je dolg obeh bank padel na davkoplačevalce in davkoplačevalke. »Ni vsak kredit kriminalno dejanje,« je dodala.

O »pomembnih komitentih« v Factor banki je na včerajšnji seji komisije govoril tudi predsednik SDS Janez Janša. Po njegovih besedah naj bi ga celo vodilni v Banki Slovenije opozarjali o »pomembnih komitentih«, katerih hranilne vloge segajo visoko nad 100.000 evrov, za kolikor kritje v primeru stečaja krije država. Zaradi takšnih komitentov, so opozarjali v Banki Slovenije, se Factor banke ne sme prepustiti stečaju, je razkril Janez Janša.

Na vprašanje predsednika preiskovalne komisije dr. Anžeta Logarja o tem, kdo je odgovoren za nastanek in tolikšen obseg bančne luknje, Bratuškova tako kot večina prič pred njo ni želela jasno odgovoriti in se je imenom izognila.  »Nisem pravi naslov, da bi o tem sodila,« je dejala, vsekakor pa bi Banka Slovenija po njenem morala opozoriti na dogajanje v bankah.

Predsednik preiskovalne komisije je Bratuškovo spraševal tudi o referendumu o Slovenskem državnem holdingu (SDH) in slabi banki, ki je v letu 2012 napovedovala poslanka skupina Pozitivne Slovenije, katere članica je bila takrat tudi Bratuškova. Zanimalo ga je, zakaj je prispevala podpis pod zahtevo za razpis referenduma. Pojasnila je, da se z zahtevo sicer ni strinjala, vendar pa je bilo stališče njene poslanske skupine drugačno, zato je svoj podpis kljub nestrinjanju prispevala.

Sorodne novice

 
PREDLAGAJ POSLANSKO VPRAŠANJE
Ste opazili problem, ki bi se mu vlada morala posvetiti?

Preverite, vprašajte, predlagajte.