Branko Marinič: "Najpomembnejša je nenehna tiha zahvala volivcem, ki so ti zaupali na volitvah."

V nadaljevanju objavljamo pogovor z Brankom Mariničem, novoizvoljenim poslancem SDS. Branko Marinič se je rodil na Janškem Vrhu v Halozah. Ker izhaja iz delavsko kmečke družine, še kako dobro ve, kaj pomeni socialna neenakost. Srednjo prometno šolo železniške smeri je obiskoval v Mariboru, šolanje pa nadaljeval v Ljubljani, smer prometna logistika. Po končanem šolanju se je zaposlil na Železniški postaji Ptuj v prometno izvršilni službi, nato pa je nastopil z delom državnega uslužbenca – interni revizor prometa in transporta severovzhodne regije. V Mariboru je šest let posvetil delu samostojnega prodajnega predstavnika potniškega prometa, nadaljnja štiri leta pa je v enoti Maribor opravljal delo vodje prodaje in proizvodnje v potniškem prometu. Aktiven je bil tudi v vodstvu narodne zaščite v času vojaške agresije na Slovenijo leta 1991 in si s tem pridobil status vojnega veterana. Leta 2004, 2008 in 2011 je bil izvoljen za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije.
S tokratnim sklicem Državnega zbora začenjate tretji poslanski mandat. Katere dosežke pri vašem dosedanjem delu bi izpostavili?
Tudi na začetku tretjega mandata težko izpostavljam lastne dosežke. To utemeljujem z dejstvom, da je delo posameznega člana naše poslanske skupine ekipno. Si pa kot član te ekipe prizadevam za uresničitev programskih ciljev, ki si jih postavimo na začetku poslanskega mandata.Katere bodo vaše prednostne naloge pri delu?
Prednostne naloge mojega dela izhajajo iz prioritet, ki so določene in katere se prilagajajo trenutnemu stanju v Sloveniji. Poimenovali smo jih Program 10 + 100.Kaj je po vašem mnenju pri delu poslanca najbolj pomembno?
Najpomembnejša pri delu poslanca se mi zdi nenehna tiha zahvala volivcem, ki so ti zaupali na volitvah. Tega njihovega zaupanja, kot poslanec, ne smeš nikoli zlorabiti.Kaj je, poleg predčasnih volitev, po vašem mnenju še posebej zaznamovalo leto 2011, v političnem smislu?
Leto 2011 je bilo ob gospodarski in finančni krizi še leto politične krize vladajoče koalicije pod Pahorjevo taktirko.V preteklem mandatu je bila z Zakonom o integriteti  in preprečevanju korupcije ukinjena Komisija Državnega zbora po zakonu o preprečevanju korupcije. Menite, da je bil v tem primeru z novim zakonom narejen ustrezen korak naprej na področju preprečevanja korupcije, ali bi vendarle moral obstajati državnozborski nadzor Komisije za preprečevanje korupcije?
S sprejetjem Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je imela za posledico ukinitev parlamentarnega nadzora nad delom ” Kosove protikorupcijske komisije”, je bila storjena napaka. Očitno je, da nekaterim političnim bogatašem, ki so do svojega premoženja prišli na nepošten način, parlamentarni nadzor ni odgovarjal. Posledice takšnega načina sprejemanja zakonodaje se sedaj odražajo na povečanju korupcije v Sloveniji. To napako Pahorjeve vlade bo potrebno čim prej popraviti in ponovno zagotoviti parlamentarni nadzor nad delom Komisije za preprečevanje korupcije.V preteklem mandatu ste opozarjali predvsem na neustrezno politiko na področju logistike – posebej ste se osredotočili na železniški promet. Katere ukrepe menite, bi bilo potrebno sprejeti na tem področju?Moje strokovno področje sega na področje poznavanja prometa in prometne logistike. Na področju železniškega prometa je bila povzročena velika škoda železniškemu sistemu, ker Pahorjeva vlada ni nadaljevala začetega dela Janševe vlade, z dogovori s strateškim partnerjem  – Nemškimi železnicami DB. Železniški sistem se je v zadnjih treh letih ukvarjal sam s sabo, večletne izgube so se prenašale v prihodnja leta, razvoj infrastrukture se je bistveno upočasnil. Skratka, železniški sistem sta Pahor in njegova ministrska ekipa zlorabili za medijsko samopromocijo. Nič bolje ni stanje na področjih državnih cest, letališke in pristaniške infrastrukture.Rodili ste se na Janškem vrhu pri Halozah, živite pa na Vidmu pri Ptuju. Kako bi ocenili gospodarsko in socialno situacijo v predelu Slovenije, iz katerega prihajate?
Razmere v krajih, od koder prihajam, so zelo podobne tistim krajem, ki so geografsko odmaknjeni od Ljubljane. Gospodarska in socialna slika sta naravnost katastrofalni. Ni razvoja, ni zaposlovanja in onemogočena je individualna in gospodarska  gradnja. Država že nekaj let drži v primežu večino občin, ki čakajo na sprejem in potrditev OPN ( občinskih prostorskih načrtov ).Menite, da bi regionalizacija Slovenije ustrezno prispevala k izboljšanju situacije?
Regionalizacija Slovenije, ki je bila pripravljena v času Janševe vlade, je padla zaradi nasprotovanja Socialnih demokratov – SD. Nastala je nepopravljiva razvojna škoda, ki jo najbolj občutimo na območjih izven Ljubljane. Sprejemanje interventnih ukrepov Pahorjeve vlade je bilo zgolj gašenje požarov slovenskega obmejnega območja na vzhodu in jugovzhodu Slovenije.Imate tudi status vojnega veterana. Kako danes gledate na osamosvojitveni čas in Kako bi komentirali stanje v Sloveniji dvajset let po osamosvojitvi?
Status vojnega veterana mi veliko pomeni. Največ takrat, ko sem v družbi soborcev – osamosvojiteljev Slovenije.  Žal nekateri še danes nočejo priznati, da je slovenska pomlad nastajala in postala realnost z dr. Pučnikom in s somišljeniki, ki so sledili njegovi ideji – nam gre za stvar! Prav zaradi nenehnega poskusa izničenja teh vrednot, se Slovenija danes sooča s pridihom totalitarizma in nedefiniranega tržnega gospodarstva.Ob napornem delu gotovo ostane bore malo prostega časa. Kako pa ga preživljate?
Prostega časa v aktivni politiki skorajda ni. Če se pa najde kakšen dan, ga najraje izkoristim v družbi svojih domačih in prijateljev, za obisk slovenskih krajev in njihovih lepot in zanimivosti.Kaj je vaš moto?
Moj moto: Dobro in pošteno delo, se ti vedno z dobrim vrača. Zaupanja volivcev ne smeš nikoli zlorabiti!Foto: SDS