Ključni problem je tako imenovani omnibus pristop. Predlog v enem svežnju posega na tri popolnoma različna področja, delovnopravno, pokojninsko in davčno, brez jasne medsebojne povezanosti in brez izkazanih razlogov, zakaj bi morali biti ukrepi obravnavani sočasno. Takšna tehnika, na katero opozarja tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, odstopa od načel jasnosti in pravne varnosti iz 2. člena Ustave. V pravni red se ponovno vnaša zmeda, hkrati pa se onemogoča kakovostna in učinkovita razprava o posameznih vsebinskih sklopih.
Zimski regres – nova obveznost, ki ogroža podjetja
Zakon uvaja novo delovnopravno pravico, tako imenovani zimski regres, ki bi bil obvezen za vse delodajalce in oproščen plačila davkov ter prispevkov do polovice minimalne plače. Takšna ureditev je po naši oceni ekonomsko nevzdržna. Ne razlikuje med podjetji, ki ustvarjajo dobiček, in tistimi, ki se borijo za preživetje. Za številna mikro in mala podjetja, hrbtenico slovenskega gospodarstva, bi obvezno izplačilo pomenilo resno nenačrtovano finančno breme in bi lahko v skrajnih primerih celo vodilo v nelikvidnost. Božičnica po svoji naravi ni socialni korektiv, temveč nagrada za dobro delo in uspešno poslovanje. Njena obveznost razvrednoti pomen nagrajevanja uspešnosti, delodajalcem jemlje manevrski prostor pri motivacijski plačni politiki in dolgoročno ogroža delovna mesta, ki naj bi jih ukrep domnevno ščitil.
Posebej zaskrbljujoče je, da zakon predvideva izplačilo zimskega regresa tudi v javnem sektorju, čeprav v proračunih za leta 2025, 2026 in 2027 za to niso zagotovljena dodatna sredstva. Ob že načrtovanem večmilijardnem primanjkljaju takšna ureditev predstavlja tvegano in fiskalno neodgovorno potezo. Standard, ki se s tem vzpostavlja, je nevaren, saj za državo očitno velja, da se lahko vedno dodatno zadolži, medtem ko gospodarstvu nalagamo nov obvezni strošek ne glede na poslovni rezultat.
Nepredvidljiv davčni sistem in tretji poseg v normirance
Del zakona se nanaša tudi na prenovo sistema normiranih odhodkov. Čeprav se spremembe utemeljujejo s potrebo po odpravi zlorab in večji pravičnosti, gre že za tretji poseg v zadnjih letih. Takšno nenehno preoblikovanje davčnega okolja ustvarja nestabilnost in nepredvidljivost, zaradi česar podjetniki težje načrtujejo naložbe, zaposlovanje in razvoj. Davčni sistem mora biti pregleden, predvidljiv in zanesljiv, ne pa instrument kratkoročnih političnih ciljev. Tudi socialni dialog je bil ob strani, saj o obvezni božičnici v okviru Ekonomsko-socialnega sveta ni prišlo do soglasja, čeprav gre prav za ukrep, ki neposredno bremeni delodajalce in posega v razmerja med socialnimi partnerji.
Težko spregledamo tudi politično ozadje. Vlada je v preteklosti problematizirala sistem normirancev in zavrnila uvedbo božičnice, danes pa tik pred volitvami v en zakon vključuje tri različne in med seboj šibko povezane ukrepe brez dviga produktivnosti, brez zagotovljenega proračunskega kritja in brez jasne pravne utemeljitve. To ni resna politika, temveč populistična poteza, ki kratkoročno deli obljube, dolgoročno pa povečuje negotovost in stroške.
V Slovenski demokratski stranki podpiramo ukrepe, ki izboljšujejo socialni položaj zaposlenih in krepijo pravičnost davčnega sistema, vendar morajo biti gospodarsko vzdržni, pravno jasni in ustavno skladni. Zato zahtevamo ločeno obravnavo delovnopravnih, pokojninskih in davčnih rešitev, poln socialni dialog, proračunsko kritje in stabilno davčno okolje brez nenadnih sprememb. Ker predlagani zakon teh meril ne izpolnjuje, ga ne moremo podpreti.
Božičnico bomo darovali tistim, ki jo res potrebujejo
Kot gesto solidarnosti bodo poslanke in poslanci Slovenske demokratske stranke morebitno božičnico donirali v dobrodelne namene in jo namenili tistim, ki pomoč resnično potrebujejo. Prepričani smo, da Slovenija potrebuje politike, ki spoštuje pravo, realno ocenjuje gospodarske zmožnosti ter nagrajuje uspešnost na način, ki varuje delovna mesta in dolgoročno stabilnost javnih financ.