Boštjan M. Turk ob svetovnem dnevu človekovih pravic: "Slovenija se spreminja v relikt titoizma".
torek, 10. 12. 2013Dr. Lovro Šturm je uvodoma dejal: »Med človekovimi pravicami pravica do človekovega dostojanstva uživa posebno mesto, ker je to edina človekova pravica, ki pripada tudi pokojnim osebam. Prav ta pravica je v Sloveniji še vedno nespoštovana, kajti ob vsem spoznanju glede povojnih dogodkov in ob odprtju Hude jame lahko samo z žalostjo v srcu ugotovimo, da posmrtni ostanki oseb še vedno ležijo globoko v rudniku in da je ta pravica pokojnih oseb in njihovih svojcev še vedno trajno kršena«. Zato je dejal: »Pozivamo oblast, da naredi vse, da dostojno pokoplje žrtve, ki so jih odkrili v Hudi jami, to so bile žrtve genocida in izogibanje pokopu je popolnoma nesprejemljivo in pomeni izjemno hudo in trajno kršitev človekovih pravic v Sloveniji«. Izpostavil je »skrb zbujajoče posege oblasti v pravico do ekonomske svobode, tako do svobode posameznika na premoženjskem področju, kar se kaže z nepremišljeno vrsto zakonskih ukrepov glede denimo obdavčitve nepremičnin, kot tudi v posege do pravnih oseb, kar se spet kaže z nepremišljenim dvigovanjem davčnih obremenitev vsem pravnim osebam, podjetjem, samostojnim podjetnikom, ki bi edini lahko potegnili Slovenijo iz gospodarske krize«. Pepričan je, da je »kratenje ekonomske svobode povsem nesprejemljiv poseg oblasti v ustavne pravice do zasebne lastnine in svobodne gospodarske pobude«. Poudaril je še: »Čezmerno zadolževanje države, ki smo mu priča in ki skokovito narašča, ogroža tiste ustavne temelje, ki zagotavljajo Slovenijo kot socialno državo. Kajti če bomo izpodrezali ekonomsko podlago, ki edina lahko zagotovi možnosti za zagotavljanje pravic socialne države, potem s tem prispevamo k hudemu ogrožanju cele vrste pravic iz območja socialne države«.
Dr. Janez Juhant, ki je obenem tudi predsednik društva Združeni ob lipi sprave, je dejal, da je kršenje omenjenih dveh človekovih pravic tudi razlog za stanje, v katerem se nahajamo in dodal: »Sprava je nujen pogoj našega bodočega sodelovanja in blaginje naše družbe.« Je pa poudaril, da je velika oteževalna okoliščina naša nepripravljenost, da bi se pogovarjali o bolečih plateh naše zgodovine. <p><br /></p> Dr. Boštjan M. Turk je opozoril na »bolečo dediščino titoizma, ki se danes bolj obnavlja kot kdajkoli prej v naši zgodovini«. Kot je pojasnil, je »titoizem kot politični in vrednostni sistem v Jugoslaviji obstajal v prvi fazi zaradi nasilja, v zadnji fazi pa zaradi ameriških kreditov, s katerimi je zahod vzdrževal status quo oziroma tamponsko območje Jugoslavije med sovjetskim imperijem in njim samim. Ko je tega zmanjkalo, se je titoizem sesedel sam vase. S tega stališča je obujanje zločinske ideologije titoizma nesprejemljivo«.”Iz vseh zornih kotov je nesprejemljiva prezentacija Josipa Broza kot neke vrste pop ikone 20. stoletja, kakršno se dandanes vsiljuje na Gospodarskem razstavišču in kamor vodijo šolarje. To je nesprejemljivo. Josip Broz je bil človek, ki je bil objektivno in subjektivno odgovoren, da je slovenski narod nazadoval v vseh ozirih in inficiranje mladih ljudi, ki še nimajo sposobnosti svoje sodbe, s takšno ideologijo je sprevrženo,« je dejal dr. Turk. »Slovenija se spremija v relikt nesrečnega titoizma. Celo v Ukrajini obračunavajo z nosilci totalitarnega mišljenja. Slovenija pod Alenko Bratušek se spreminja v groteskno pokrajino, kjer se časti tisto, kar mora ostati nek zgodovinski opomin mladim generacijam,« je še poudaril.
Dr. Turk je tudi dejal, da se je nedavno v njegovem fakultetnem poštnem nabiralniku znašlo pismo z brezsramnimi žalitvami in pozivom k njegovi usmrtitvi z besedami: »ustreliti, odvreči v jamo, politi s kerozinom in zažgati, da bi kužni antraks, ki ga nosi v sebi ne okuževal več drugih ljudi v Sloveniji«. Napovedal je, da bo pismo predal policiji. To je po njegovem mnenju dokaz, »kako globoko je bit slovenskega naroda prizadel titoizem in kako napačno je v tem duhu vzgajati mlade generacije«.
