Bosta Zakrajšek in Jančar vendarle pričala pred preiskovalno komisijo o bankah?

Boris Zakrajšek je preiskovalni komisiji o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji sicer poslal opravičilo, da se seje ne bo udeležil zaradi obveznosti, ki jih je imel načrtovane pred prispetjem vabila na zaslišanje. »Žal moram ugotoviti, da sta se obe priči na neki način izognili pričanju pred preiskovalno komisijo, čeprav so bila vabila pravočasno posredovana,« je takrat ocenil predsednik preiskovalne komisije dr. Anže Logar. »Če ima kdo čisto vest in dela v skladu s standardi, pričanje pred preiskovalno komisijo ne bi smelo biti težava,« je še dejal dr. Logar.

Preiskovalna komisija je kasneje pričama poslala tudi dopis, s katerim ju je seznanila, da sta se seje dolžni udeležiti, razen če posredujeta pisno dokazilo o bolniški odsotnosti ali neodložljivi obveznosti. Ker preiskovalna komisija po besedah dr. Logarja dokazil od nobene izmed prič ni prejela, so člani in člani in članice preiskovalne komisije soglasno sprejeli sklep, da se Borisa Zakrajška in Gorazda Jančarja prisilno privede z odredbo preko sodišča.

Preiskovalna komisija namerava tako obe priči zaslišati jutri, 8. maja 2017, ob 10. uri.

Boris Zakrajšek, ki so ga nekateri mediji poimenovali kar »zmagovalca tranzicije« je v sistemu največje državne banke služboval kar 16 let. Leta 2002 je prevzel vodenje hčerinske banke NLB  – LHB Frankfurt, to mesto pa zapustil 2008. Zadnja afera, povezana z najbolj znano hčerinsko družbo NLB, je v javnosti odmevala lansko leto, ko so mediji razkrili, da je frankfurtska banka LHB leta 2007, torej v času, ko je banko vodil Boris Zakrajšek, »na lepe oči« Krešimiru Milanoviću, bratu nekdanjega hrvaškega premiera Zorana Milanovića, odobrila visok kredit. Gre še za eno izmed zgodb o slabih kreditih, ki se je odvijala v hčerinskih družbah NLB na Balkanu. Po pisanju enega izmed slovenskih časopisov, ki je pridobil kreditno dokumentacijo, slednja kaže, da je banka LHB Frankfurt od odobritve posojila oktobra 2007, čeprav bi moralo biti to vrnjeno do leta 2009, podpisala devet aneksov, zadnjega maja 2012, s katerimi se je spreminjalo predvsem zavarovanje. Dolg, ki ga je NLB prevzela od LHB Frankfurt, naj bi v vsem tem času iz 3,25 milijona evrov narasel že na 4,28 milijona. Mediji so omenjeni posel poimenovali kar »smrtni greh« hčerinske družbe NLB.

Druga priča, Gorazd Jančar, pa je bil vrsto let direktor švicarskega podjetja v stoodstotni lasti največje slovenske banke NLB Interfinanz, in je svoje poslovanje s hčerinskimi družbami nato razširilo tudi v nekatere evropske države na jugu in vzhodu. Skoraj tri četrtine bančnega portfelja je imelo podjetje osredotočenega v Srbiji, na Hrvaškem, v Makedoniji in Črni Gori. Po tem, ko so iz NLB Interfinanz dolga leta prihajale novice o odličnem poslovanju, Jančarja pa prikazovale kot odločnega direktorja, se je v času svetovne gospodarske in bančne krize ter po njej tako kot pri mnogih drugih bankah razkril velik obseg slabo zavarovanih bančnih kreditov. Gorazd Jančar je iz banke odšel z letom 2013.

Vabljeni k spremljanju seje na TV Slovenija 3.