Boris Doblekar: V SDS zagovarjamo tako varovanje okolja kot gospodarski razvoj

Poslanke in poslanci so na današnjem nadaljevanju 17. redne seje državnega zbora med drugim obravnavali predlog spremembe Zakona o ohranjanju narave. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil poslanec Boris Doblekar. 

Stališče objavljamo v celoti. 

Pred nami je predlog Zakona o ohranjanju narave v skrajšanem postopku, ki ga je predlagala še vlada v prejšnji sestavi. Nova vlada nadaljuje s postopkom nujnih sprememb. Gre za manj zahtevne uskladitve zakona s pravom EU, ki so posledica očitanih kršitev in obrazloženega mnenja Evropske komisije.

Predlog zakona vsebuje nujne spremembe Zakona o ohranjanju narave, ki so posledica ukrepov Evropske komisije zaradi očitanega neskladnega prenosa in neizpolnjevanja obveznosti na podlagi 6. in 16. člena direktive Sveta o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst. Že prvotno je šlo za spremembe 10. člena zakona, ki ureja izjeme pri njegovi uporabi in s tem izjeme direktive o habitatih v primeru neposredne nevarnosti za življenje in zdravje ljudi in premoženja. Gre tudi za spremembo 102. člena Zakona o naravi, ki odpravlja dvom, da v postopku presoje sprejemljivosti v primeru določitve nadomestnih habitatov, ti vedno predstavljajo izravnalni ukrep in gre v takem primeru za postopek prevlade javne koristi. Spreminja se tudi 137. člen, ki je neskladen z Zakonom o neuradnih organizacijah in opredeljuje status, način delovanja strokovnih ter ljubiteljskih društev in drugih nevladnih organizacij na področju ohranjanja narave in načinu njihovega delovanja v upravnih ter sodnih postopkih.

V Poslanski skupini SDS delimo mnenje, da je treba najti soglasje okoljevarstva in ekonomskega interesa. To pomeni, da spoštujemo in podpiramo delovanje okoljevarstvenih nevladnih organizacij ter hkrati tudi gospodarski razvoj in napredek z izvajanjem infrastrukturnih projektov. Spremembe zakonov vključujejo ureditev delovanja in sodelovanja okoljevarstvenih organizacij v postopkih. Po vzoru nekaterih evropskih držav bodo tovrstna društva še naprej obstajala in delovala kot doslej, nov bo le prag 50 aktivnih članov s plačano članarino in udeležbo na občnem zboru, kar bo pogoj za pridobitev statusa delovanja v javnem interesu.

Poudariti velja, da je v Sloveniji mnogo naravovarstvenih organizacij, ki zavzeto in strokovno delujejo s ciljem ohranjanja narave, žal pa je med njimi tudi nekaj takih, ki so v različnih primerih in iz drugačnih interesov, kot je varovanje narave oziroma okolja, zavlačevali začetke pomembnih infrastrukturnih projektov.

Nov bo tudi pogoj o številu zaposlenih, v kolikor gre za statusno obliko zavoda, in sicer najmanj trije zaposleni z najmanj sedmo ravno strokovne izobrazbe oziroma šesto ravnjo in dve leti delovnih izkušenj s področja ohranjanja narave, če bo sprejet koalicijski amandma. V kolikor bo nevladna organizacija organizirana v obliki ustanove, bo morala imeti najmanj deset tisoč evrov premoženja.

V Poslanski skupini SDS se strinjamo, da omenjenih predpisanih pogojev za pridobite statusa v javnem interesu na področju ohranjanja narave ne bo potrebno izpolnjevati NVO oziroma zvezi NVO, če imajo z Republiko Slovenijo sklenjeno koncesijsko pogodbo za izvajanje trajnostnega gospodarjenja ali upravljanja z naravnimi viri in zavarovanimi območji ter tudi, če organizira enote službe in druge operativne sestave za upravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči oziroma javne službe na podlagi odločitve pristojnega organa lokalne skupnosti ali državnega organa. Mednje sodijo pomembne nevladne organizacije, kot so na primer ribiške družine, Čebelarska zveza Slovenije, čebelarska društva, jamarska in podvodna reševalna služba.

V Poslanski skupini SDS bomo spremembe, ki ne posegajo v delovanje društev, ki bodo lahko delovala in aktivno sodelovala v postopkih kot doslej, vendar s povečanim poudarkom zastopanja čim širšega javnega interesa, podprli. Prepričani smo, da je pomembno, da so vloge pri postopkih jasno razmejene in da je nevladnim organizacijam omogočena funkcija nadzora posredovalca ekspertnega znanja in funkcija partnerja o oblikovanju strokovnih odločitev. V naši poslanski skupini menimo, da je še kako pomembno, da svojo vlogo v skladu s pravom Evropske unije in Slovenije ter v duhu dobrega gospodarja in skrbnika okolja ter narave poleg nevladnih organizacij profesionalno opravijo Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Zavod za varstvo narave, sodišča in drugi.