Bomo znali ohraniti, kar so naši predniki utemeljevali tisočletja?

»Stati inu obstati,« besede reformatorja, ki v luči narodnega in kulturnega gibanja v Evropi dobivajo nov pomen. Na današnji dan, 31. oktobra, praznujemo Dan reformacije. Začetnik reformacijskega gibanja je bil nemški duhovnik Martin Luther, ki je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem mestu Wittenberg pribil liste s 95 tezami »o moči odpustkov. Ena izmed zahtev reformatorjev je bila, naj vsak vernik sam bere Sveto pismo v maternem jeziku.

Osrednja osebnost reformacije na Slovenskem je bil Primož Trubar, rojen na Rašici pri Velikih Laščah, katoliški duhovnik, ki je leta 1548 prestopil k augsburški veroizpovedi in postal protestantski pastor. Leta 1550 je izdal Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo tiskano slovensko knjigo nasploh. V Katekizmu je svoje rojake prvič poimenoval Slovenci in slovenščino utemeljil kot knjižni jezik. Za ljudstvo tistega časa, ki ni bilo vešče branja in pisanja, je izdelal tudi kratek Abecednik.

Kmalu so se začeli pojavljati Trubarjevi somišljeniki in sodobniki, nastajala so številna nova knjižna dela v slovenskem jeziku. Narodna zavest se je krepila in narod je začel kulturno rasti. Toda to, kar imamo danes kot narod, nam ni dano enkrat za vselej. Vedno znova se moramo truditi za ohranitev žlahtne zapuščine naših prednikov in tistih sodobnikov, ki jo s svojim umetniškim darom ohranjajo in nadgrajujejo.

Pod vplivom globalizacije se soočamo s številnimi pozitivnimi in negativnimi vplivi na jezik, kulturo in narodno zavest. Ker preko naših meja vstopa desettisoče beguncev in migrantov iz drugega kulturnega prostora, se bo slovenski in evropski kulturni prostor nepovratno spremenil. Bomo znali ohraniti, kar so naši predniki utemeljevali tisočletja? Bomo ubranili red in svobodo? Bomo še gospodarji v svoji domovini? Z besedami Primoža Trubarja, potrebno bo »stati inu obstati.«