Smo v situaciji, ko ima vladna koalicija vsak dan manj glasov v državnem zboru, vlada je vedno bolj neenotna, zato bo zelo težko nadomestiti zamujeni čas na kmetijskem ministrstvu.
Vabljeni k branju intervjuja s poslancem SDS Bojanom Podkrajškom v Tedniku Demokracija iz 2. januarja 2020, v katerem med drugim ugotavlja, da ima vladna koalicija vsak dan manj glasov v državnem zboru, vlada pa je vse bolj neenotna.
Sodelovali ste na 13. volilnem kongres Foruma za kmetijstvo in podeželje pri Slovenski demokratski stranki v Radovljici. Kakšne so bile glavne ugotovitve razpravljavcev?
Glavna tema je bila ohranjanje in razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja. Na podeželju živijo ljudje, ki ohranjajo slovenske vrednote. Povprečna slovenska kmetija obsega 6,9 ha in jih težko primerjamo z drugimi evropskimi kmetijami. Zelo zaskrbljiv je podatek, da v Sloveniji povprečno neha kmetovati približno 1,5 kmetije na dan. Te negativne trende je treba nemudoma zmanjšati in si prizadevati, da jih nekako ustavimo. Prav zaradi tega moramo zastaviti ambiciozno kmetijsko politiko, ustvariti razmere, kjer bodo mladi želeli ostati na kmetijah. Ob tem pa je treba poskrbeti tudi za področje upokojevanja tistih, ki kmetije izročajo svojim naslednikom; če bodo tisti, ki so 40 let delali na kmetiji, imeli dostojne pokojnine, se bodo tudi mlajši z večjim veseljem odločali za prevzem kmetij.
Ste tudi član odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v državnem zboru. Odbor je imel doslej že več kot 20 sej, ki so se dotikale problematike slovenskega kmeta. Čemu ste namenili največ pozornosti, kaj bi izpostavili?
Zagotovo mora biti odbor za kmetijstvo v DZ RS na strani slovenskega kmeta in podeželja. Ministrstvo pa v tem mandatu ni prineslo skoraj nobenega zakona na ta odbor, ki bi reševal vsakodnevne težave slovenskega kmeta. Zelo slabi so bili odzivi na problematiko z zvermi, kmetje so imeli dnevno težave z njimi, predlogi odbora pa največkrat niso bili izglasovani.
Ob praznovanju 30. obletnice padca berlinskega zidu so nekateri kritiki opozarjali, da zid na področju kmetijstva v Sloveniji še ni padel. Se strinjate?
Pogosto dobim občutek, da med slovenskimi kmeti, ki delajo vse dni v letu, mnogokrat v zelo težkih razmerah, še zmeraj obstaja nekakšen zid med njimi in kmetijsko politiko v Sloveniji. Prav tako tudi pri birokraciji na poti do zasluženega denarja, ki ga zagotavlja Evropska unija na področju perspektiv za razvoj podeželja. S tega področja dobimo v Bruslju okvirno sliko, ki jo sami narišemo, ko se pripravljamo na novo perspektivo. Ta slika pa je narisana tako, da otežuje pridobivanje evropskih denarnih sredstev. Na tem področju bi Slovenija morala imeti strokovnjake, ki bi se temu celostno posvetili. Menim, da je skrajni čas, da odpremo oči in od bliže pogledamo, kaj se dogaja na slovenskem podeželju.
Koko ocenjujete odnos vlade do manjših in srednjih kmetij in kmetov? Ali menite, da si ta vlada, ki je sicer reciklirana, želi samostojnega, neodvisnega in svobodnega kmeta, da deluje v to smer?
V obdobju od 2014 do 2018 smo v Sloveniji izgubili skoraj 2500 kmetij, to je več kot 1,5 kmetije na dan, in ta trend se na žalost nadaljuje. Menim, da se je večletni minister, ki je vodil ministrstvo za kmetijstvo, preveč ukvarjal s kmetijami, ki imajo več sto hektarjev zemlje, na povprečne kmetije na podeželju pa je pozabljal. Poslušali smo, da je več dejavnikov, ki bi naj negativno vplivali na takšno stanje kmetijstva, čeprav je prav kmetijski minister prvi odgovoren za takšno stanje kmetijstva v Sloveniji, saj je on tisti, ki usmerja vse poti na tem področju. Žalostno pa je dejstvo, da o ključnih stvareh odločajo prav ljudje, ki so že več let na ministrstvu, vendar odgovornosti za posledice ne prevzamejo.
Evropa je izpostavljena popolnoma novim pogledom na področju kmetijstva in vstopu visokih tehnologij v kmetijstvo. Kako je s tem pri nas, sledimo temu?
Pred nami je nova perspektiva na področju kmetijstva 2021–2027. Prihodnost bo odvisna od znanja, modernizacije in digitalizacije v kmetijstvu. Na tem bo slonela nova skupna kmetijska politika v EU. Tudi od nas pa je odvisno, kakšno bo slovensko kmetijstvo po letu 2020. V EU se torej oblikuje nov večletni finančni okvir, ki zajema sedemletni proračun EU za obdobje 2021–2027. Še posebej se bomo morali posvetiti trem ključnim ciljem, in sicer: spodbujanju prehranske varnosti, krepitvi skrbi za okolje in podnebne ukrepe ter krepitvi podeželskih območij. Vse članice se morajo ravnati po načelih pravičnejšega sistema.
V državnem zboru ste opozorili tudi na položaj kmetic. Kaj je pri tem narobe?
Ko pričakujemo, da bodo mladi prevzemali slovenske kmetije, moramo misliti tudi na to, da so mladi še posebej pozorni na to, kako se bodo njihovi starši, potem ko so več desetletij delali kmetiji, preživljali, ali bodo imeli dostojno pokojnino ali pa bodo v breme svojim otrokom. V najtežjem položaju so tukaj predvsem ženske, ki so bile ves čas na kmetijah, skrbele za otroke, gospodinjstvo, bile na kmetiji pomemben člen, vendar pa si zaradi težkega finančnega položaja kmetije niso plačevale pokojninskega in invalidskega zavarovanja, tako nimajo po upokojitvi nobenih prihodkov. Tudi na tem področju bi bilo treba sprejeti nekaj novosti, saj ni pravično, da njihovo poslanstvo in dobro delo ni poplačano.
Kako pa ocenjujete delovanje družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., in njihovo trošenje, tudi v povezavi s projektom nove poslovne zgradbe v Kočevju? Gre v primeru te družbe za fevd strank SD in DeSUS?
Dobro se spomnim, ko smo leta 2016 v državnem zboru obravnavali predlog zakona za ustanovitev podjetja SIDG, ki bi upravljalo z slovenskimi gozdovi, ki jih je v RS 20 odstotkov. V SDS smo temu predlogu odločno nasprotovali in vseskozi opozarjali na to, kaj se bo zgodilo po sprejetju tega zakona in ustanovitvi podjetja. Država je temu podjetju namenila 20 milijonov evrov in 20 milijonov evrov poroštev. Vsa opozorila SDS se po treh letih žal uresničujejo. Zamenjali so se trije direktorji, menjava se tudi nadzorni svet, opoziciji preprečujejo imenovati člane v nadzorni svet, vidno je tudi negospodarno vodenje podjetja. Strateška naloga tega podjetja je bila, da bodo zgradili štiri lesnopredelovalne centre v Sloveniji. A danes mora odbor za kmetijstvo znova sprejemati sklepe, da jim bo vlada kot skupščini znova to naložila. Vodstvo podjetja pa se ukvarja z graditvijo poslovne stavbe, ki bo stala 6 milijonov. To je tipičen prikaz stanja, ko odpove zdrava kmečka pamet.
Poslanec ste od leta 2014. Kako ocenjujete prejšnjo vlado pod vodstvom Mira Cerarja in zdajšnjo pod vodstvom Matjana Šarca, dveh t. i. novih obrazov globoke države. So kakšne bistvene razlike?
Ko govorimo o politiki, je prav, da se zavedamo, da je to skrb za ljudi ne pa samo za posameznike. Katere stranke in politiki bodo vodili državo, odločajo vedno državljanke in državljani, največkrat tisti, ki ne gredo na volitve. Sam sem vesel, ko mladi prihajajo v politiko. Na ključne položaje za vodenje države pa je treba priti postopoma. Za te položaje potrebujemo ljudi, ki imajo znanje, izkušnje, evropske povezave, predvsem pa močno hrbtenico. Prejšnji in zdajšnji predsednik vlade sta verjetno strokovnjaka v svojih poklicih, za vodenje države pa jima primanjkujejo vse prej naštete lastnosti in znanje. Zato so zadnja leta leta zamujenih priložnosti v RS.
Do česa ste najbolj kritični v tej vladi, navsezadnje doslej ni pripravila še nobene konkretne reforme?
Treba je zavihati rokave ter pripraviti in sprejeti ključne reforme že v prvem letu mandata vlade. Pred časom sem bil resnično negativno presenečen, ko je ena od ministric izjavila, da se predsedniki strank, ki so v koaliciji, v enem letu niso sešli. Menim, da je to katastrofa za vlado, saj je s tem zamujen čas, v katerem bi lahko bile sprejete nujno potrebne reforme. Naj omenim, da tudi prejšnja vlada ni bila dosti produktivnejša, zdravstveno reformo je ena od koalicijskih strank pripravljala kar tri leta, vendar je nazadnje do državnega zbora niso prinesli. Ta čas je za Slovenijo prinesel samo izgubo.
V javnosti je močno odmevala izvolitev Angelike Mlinar za ministrico brez resorja za kohezijsko politiko in razvoj. Kako gledate na to?
V tem mandatu, ki traja malo več kot eno leto, so iskali že tretjega ministra za to področje, tri mesece smo bili brez njega. Iz stranke, ki ji pripada to ministrstvo, so zadnji teden zagotavljali, da je to najboljša izbira, a to smo slišali že pri obeh prejšnjih kandidatih. Ko predsedniki strank sestavljajo koalicijo, predlagajo vedno najboljše kandidate, zato se ne morem strinjati s tem, da smo zdaj po več ko enem letu dobili najboljšo kandidatko za resor. Smo pa v situaciji, ko ima vladna koalicija vsak dan manj glasov v državnem zboru, vlada je vedno bolj neenotna, zato bo zelo težko nadomestiti zamujeni čas na tem ministrstvu.
Poslanec Bojan Podkrajšek je bil na listi Slovenske demokratske stranke izvoljen v volilnem okraju Slovenske Konjice. Osnovno šolo je obiskoval v Špitaliču in Slovenskih Konjicah. Šolanje je nadaljeval in uspešno končal na Srednji kovinarski šoli v Zrečah. Njegova prva zaposlitev je bila v podjetju Unior v Zrečah, kjer je delal 22 let na področju termične obdelave ročnega orodja. Leta 2009 se je zaposlil na Stanovanjskem podjetju Konjice kot vodja vzdrževanja. Skozi vsa leta se je aktivno zavzemal in pripomogel k obnovi Žičke kartuzije in celotne Doline sv. Janeza, kjer je kot predsednik različnih gradbenih odborov pripomogel k obnovi več objektov širšega kulturnega in družbenega pomena. V začetku samostojne Slovenije je leta 1991 aktivno sodeloval v vojni za Slovenijo. Skozi vsa leta je bil dejaven tudi v svojem domačem kraju. Leta 2002 je prvič kandidiral za člana občinskega sveta in bil izvoljen, To funkcijo je opravljal tri mandate. V njegovem drugem mandatu je bil imenovan za podžupana občine Slovenske Konjice in je to funkcijo opravljal dva mandata. V letu 2014 je bil na listi SDS na predčasnih volitvah izvoljen za poslanca Državnega zbora RS. Za poslanca je bil izvoljen tudi na volitvah leta 2018. V tem mandatu je podpredsednik odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter član treh parlamentarnih odborov: za kulturo, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter izobraževanje, znanost, šport in mladino. Je poročen in oče sina in hčere. 8. januarja bo dopolnil 52 let. Njegovo vodilo je: Z majhnimi koraki lahko dosežemo veliko, in ko se ozremo nazaj, vidimo, da vsak korak šteje.